Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Stopar, Washington

06.12.2019

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.

“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar

Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.

“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona

Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov. 


18. vzporednik

773 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Andrej Stopar, Washington

06.12.2019

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.

“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar

Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.

“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona

Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov. 


29.11.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.


22.11.2019

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.


15.11.2019

Mojca Širok, Bruselj

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.


08.11.2019

Uroš Lipušček, Peking

Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.


01.11.2019

Adrijan Bakič, London

Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.


25.10.2019

Karmen Švegl, turško-sirska meja

Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.


18.10.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.


11.10.2019

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.


04.10.2019

Gašper Andrinek, Atene

V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.


27.09.2019

Janko Petrovec, Rim

Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.


20.09.2019

Andrej Stopar, Washington

Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev


10.09.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.


03.09.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.08.2019

Janko Petrovec, Rim

Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.


20.08.2019

Igor Jurič, Bruselj

V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.


13.08.2019

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.


06.08.2019

Polona Fijavž, Berlin

V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.


30.07.2019

Edvard Žitnik, New York

Še zadnjič smo kot dopisnika v New Yorku poklicali Edvarda Žitnika.


23.07.2019

Petro Kos Gnamuš, Dunaj

Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."


Stran 12 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov