Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Stopar, Washington

06.12.2019

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.

“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar

Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.

“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona

Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov. 


18. vzporednik

774 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Andrej Stopar, Washington

06.12.2019

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.

“Trump nenehno odpira fronte, to je njegova strategija preusmerjanja pozornosti. To je tudi preusmerjanje pozornosti od ustavne obtožbe. Gre za politični boj in ta boj posvečuje vsa sredstva. Marsikaj smo izvedeli tudi na zaslišanjih glede ustavne obtožbe, pokazala so na anatomijo, kako poteka politika ameriškega predsednika do Ukrajine, kdo so akterji v tej igri, kako lahko odvetnik predsednika na sumljiv način ureja stvari zanj.” – Andrej Stopar

Ali Trump izgublja podporo in jo demokrati pridobivajo: “Tega v tem hipu ne ve nihče, demokrati želijo ta postopek čim prej pripeljati do konca. Ves čas imamo občutek, da se prepričujejo prepričani. Privrženci Trumpa mislijo, da gre tu za ‘lov na čarovnice’, kakor je tudi on opisal dogajanje okoli ustavne obtožbe.

“To najlažje ponazorimo s podobo skupin oz. krogov volivcev. Zelo na splošno lahko rečemo, da predsednika Trumpa volijo republikanci zaradi svoje strankarske pripadnost. Ampak to ni najmočnejša podpora, ki jo ima. Če bolj analiziramo stranko, bi rekel, da je 25 odstotkov takšnih, ki ga zelo podpirajo, ki trdijo, da z njim ni nič narobe, so aktivisti, se udeležujejo zborovanj, predhodnih volitev in tako naprej. Teh ni mogoče prepričati o drugačnih stališčih. Gre za ideološko konservativne ljudi, pretežno starejše, bele prebivalce ruralnih območij. To je “baza”, o kateri govori predsednik.” – Matthew Green z Oddelka za politične študije ameriške Katoliške univerze iz Washingtona

Nekaj kritik je v tem tednu požela tudi Melania Trump, ki je običajno bolj neopazna in v ozadju, a zdaj v prazničnem času smo prišli na teren, ki ga mora obvladati prva dama. Božično okraševanje Bele hiše že desetletja velja za nalogo prve dame, Melanija pa po besedah kritikov ni med najboljšimi: “V Ameriki se dogaja zelo intenzivna polarizacija. Zelo težko je govoriti o predsedniku nevtralno, ali ga ljudje obožujejo – teh je v Washingtonu zelo malo – ali pa ga zelo sovražijo. To se tudi kaže v odnosu do njegove žene.” Washington je v pogledu predbožičnega razpoloženja in okraševanja najbolj dolgočasno ameriško mesto, sploh ni okrašeno, okrašena pa je Bela hiša, zato je ta okrasitev večkrat kamen spotike Američanov. 


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


10.12.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.


03.12.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.


26.11.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.


19.11.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.


12.11.2021

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.


05.11.2021

Andrej Stopar, Washington

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.


29.10.2021

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.


22.10.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.


15.10.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.


08.10.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?


01.10.2021

Polona Fijavž, Berlin

Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.


24.09.2021

Janko Petrovec, Rim

V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.


17.09.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.


10.09.2021

Andrej Stopar, New York

Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.


03.09.2021

Mojca Širok, Bruselj

Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?


27.08.2021

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-


20.08.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.


Stran 7 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov