Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
777 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Neveljaven email naslov