Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

14.02.2020

Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.

Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.

Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.

“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi  mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.”Boštjan Anžin

V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.

“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”

Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.

 


18. vzporednik

773 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

14.02.2020

Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.

Znano je, da Balkan nikoli ne spi, da nekako ves čas vre. Novoizvoljeni kosovski premier Albin Kurti napoveduje spremembe v odnosu s Srbijo, danes pa so na varnostni konferenci v Münchnu ob prisotnosti predsednikov Srbije in Kosova ter ob posredovanju ZDA podpisali pismo o nameri, da bomo med Beogradom in Prištino ponovno vzpostavili železniško povezavo. Ruski vpliv na Balkanu je bistveno manjši, kot bi ga nekateri želeli predstaviti, saj so številke v gospodarstvu zelo na strani ZDA in EU, tudi prebivalci se odseljujejo na zahod, ki jim predstavlja obljubljeno deželo, Rusije nihče ne omenja. Nekaj svežine je tudi v politiki Severne Makedonije, ki je ratificirala vstop v Nato, a jo lahko še vedno obravnavamo kot poseben primer, saj so pred novimi predčasnimi volitvami, ki so posledica tega, da se Evropska unija z njimi ni pričela pristopnih pogajanj za pridružitev, čeprav je vlada sklenila zgodovinski sporazum z Grčijo.

Mraz, smog in megla so v balkanskih mestih del zime, Sarajevo in Beograd sta prestolnici, ki sta na lestvicah najbolj umazanih mest s kitajskimi in indijskimi mesti borila za vrh.

“V Bosni in Hercegovini so razglasili alarm in sprejeli nekaj ukrepov, četudi  mnogih – denimo izločanja najbolj umazanih avtomobilov, v praksi niso mogli izvajati zaradi težav s pooblastili in pomanjkanjem inšpektorjev. Lahko je govoriti o tem, da je treba zamenjati peči, opustiti trda kuriva in kupiti čistejše avtomobile, a takšnih investicij si številni prebivalci ne morejo privoščiti.”Boštjan Anžin

V Srbiji pa so začeli o ukrepi razmišljati šele po pritisku javnosti, glavni argument oblasti je, da ni stanje ni zaskrbljujoče, saj je vsako zimo zaradi vremenskih razmer nekaj dni, ko je onesnaženje večje. S pozivom k protestom je začela pozivati iniciativa Ne dušimo Beograd: “S protesti, peticijo in pismi pristojnim smo želeli opozoriti, da je prvi korak, da se sploh pove, kakšno je realno stanje, za kako velik problem v resnici gre,” pojasnjuje Dobrica Veselinović, članica iniciative.

“Na zahodnem Balkanu je 16 večinoma zastarelih termoelektrarn, ki v zrak spustijo toliko umazanije kot vseh 250 v EU skupaj. Samo iz srbske Kostolac B pride toliko žveplovega dioksida kot je dovoljeno za celo regijo in to kljub temu, da je kot edina v državi opremljena z napravo za razžvepljevanje.”

Ministrski predsednik kantona Sarajevo Edin Fotro opozarja, da je nujno, da se dvigne zavest državljanov, a veliko ljudi ni pripravljeni spremeniti svojih navad, tudi v primeru alarma nočejo, da prepovedo promet in zaprejo šole, a za prihodnost bo treba povsem spremeniti način življenja, saj vlaganje v ekologijo in zaščito okolja ni strošek, temveč investicija v prihodnost.

 


17.05.2024

Andrej Stopar, Washington: Odziv na dogajanje v Gazi bo ena tistih tem, ki bo pri volivcih pretehtala

V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.


10.05.2024

Igor Jurič, Bruselj: Druge zaposlitve evroposlancev vzbujajo zaskrbljenost zaradi morebitnega navzkrižja interesov

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.


03.05.2024

Maja Derčar, Berlin: Tudi v Nemčiji nasilje nad novinarji velik problem

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.


25.04.2024

Janko Petrovec, Rim: Pred volitvami, cenzura, v Benetke in še kam

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


19.04.2024

Karmen Švegl, Kitajska: Ne več država poceni proizvodov, ampak država z dodano vrednostjo

Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.


12.04.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Soočenja se prenašajo, ko povprečen hrvaški volivec že spi

Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.


05.04.2024

Mojca Širok, Bruselj: Velikonočni zajček je prinesel novo afero

Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.


29.03.2024

Vlasta Jeseničnik, Rusija: Grozljivi napad je sprožil razpravo o vrnitvi smrtne kazni

Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.


22.03.2024

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Za zeleni prehod Avstrijci namenijo milijardo evrov letno

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.


15.03.2024

Andrej Stopar: In vendar je Biden morda eden najboljših predsednikov vseh časov

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.


08.03.2024

Boštjan Anžin, Beograd: Srbija se z Evropsko unijo pogaja na vseh področjih

Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.


01.03.2024

Maja Derčar, Berlin: Nemška legalna tradicija in izražanje političnih stališč

Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu. Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?


23.02.2024

Janko Petrovec, Rim: Žrtvi pred javnost prvič stopili z imeni in priimki

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.


16.02.2024

Igor Jurič, Bruselj: Problem kmetijske politike je vseevropski

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.


09.02.2024

Karmen Švegl, Izrael: Izraelcev, ki imajo stik s Palestinci, je zelo malo

Štiri mesece po Hamasovih napadih in začetku vojne v Gazi se nam z območja oglaša dopisnica Karmen Švegl. Kako daleč je premirje, kako ljudje občutijo vojni vsakdanjik, kako notranje razklan je zaradi očitkov iz tujine sam Izrael, kako zemljepisno prepletena in miselno oddaljena sta Izrael in Palestina?


02.02.2024

Luka Hvalc, Grčija: Atene ponujajo priložnosti, Solun pa prijaznost in dobro hrano

Uradno je Grčija v velikem vzponu. Časnik The Economist jo je razglasil celo za nekakšen javnofinančni hit leta 2023. Kaj je z grškimi javnimi financami desetletje in pol po razvpiti evrski krizi? Ali ta še vedno vpliva na standard državljanov, aktivnih in upokojenih? Kako varen in učinkovit je grški javni promet? Kako velika so nasprotovanja med prebivalci Aten in Soluna? Kako se pripraviti na športni turizem?


26.01.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Nestrpnost je eskalirala v fizično nasilje

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.


19.01.2024

Andrej Stopar, ZDA: Strankarski predizbori so tukaj lahko celo ostrejši kot končne predsedniške volitve

Ameriški dopisnik Andrej Stopar se te dni osredotoča na začetek ponovnega slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov in na začetek strankarskih predizborov za prihajajoče predsedniške volitve v ZDA. Kar zadeva ameriške zunanjepolitične interese pa se je ukrajinski in izraelski vojni krizi pridružila skrb za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi Sueški prekop, ki jo na jugu Rdečega morja že nekaj tednov ogrožajo jemenski uporniki z raketiranjem trgovskih ladij.


12.01.2024

Mojca Širok, Bruselj: Attalu trenutno najbolj očitajo to, da je Macronova kopija

Tokrat gremo v kraje s polarnim mrazom – zmrzuje namreč celoten BENELUKS, pa še severna polovica Francije zraven. To je hkrati tudi obsežno evropsko območje, kjer se zadnje dni veliko ukvarjajo z zamenjavami na nekaterih najbolj atraktivnih in dobro plačanih delovnih mestih …


05.01.2024

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Koncert dunajskih filharmonikov je bil nekdaj dobrodelni

Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.


Stran 1 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov