Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
777 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku pogledujemo čez južno mejo, na Hrvaško, kjer po potresih in virusnih pretresih zdaj vse intenzivneje razmišljajo o posledicah možne izgube poletne turistične sezone. Gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino. Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, kako odvisno je hrvaško gospodarstvo od turizma, kakšni bodo ukrepi vlade in koga bo izguba turistov najbolj prizadela. Pogovorimo se tudi o futurističnemu geslu hrvaškega predsedovanja Svetu EU: “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“V Zagrebu bomo posledice potresa gledali še več tednov, če ne mesecev. Škoda je prijavljena na približno 19 tisoč objektih, do zdaj so jih pregledali 10.500. Ljudje čakajo na statike, brez tega ne pridejo dimnikarji, brez dimnikarjev ni kurjave, ljudje posledično nimajo gretja. Nekateri ne morejo več čakati, zato so se obnove lotili sami na svoje stroške.”
Zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard pravi tudi, da v središču Zagreba živijo predvsem starejši občani, upokojenci, ki pa denarja za obnovo nimajo. “Zdaj je približno 600 ljudi nameščenih v študentskem domu, a to ni rešitev. Župan Zagreba je dejal, da so si ljudje sami krivi, ker niso sproti obnavljali objektov. A to ni krivda meščanov, težava je, da se je v Zagrebu v zadnjih 30 letih vlagalo v druge projekte.” Ob potresu je Hrvaško že prej udarila epidemija koronavirusa, ki je in še bo prizadela hrvaški turizem, gospodarske posledice bi lahko bile zelo resne, Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi se hrvaško gospodarstvo letos lahko skrčilo skoraj za desetino.
“Turizem prinaša petino denarja v hrvaško blagajno, hrvaška ekonomija brez tega ne more preživeti. Večina hotelov je zaprta, zasebne namestitve imajo za april in maj odpovedane rezervacije, Hrvaška turistična skupnost je pred mesecem odpovedala oglaševanje. Hrvaška čaka na zeleno luč epidemiologov.”
Hrvati letos računajo na domače goste: “Če se bo sprostil prehod med občinami. Pa tudi cene počitnic bodo morale letos biti nižje.” Tanja Borčić Bernard pravi, da bodo pri tem najbolj prizadeti gostinski delavci.
“In pa zaposleni v storitvenih dejavnostih. V prvih tednih je odpoved delovnega razmerja dobilo 27 tisoč zaposlenih, če k temu prištejemo še sezonske delavce, ki bi dobili delo, je zdaj 50 tisoč brezposelnih.”
Kako pa komentira zdaj nekoliko futuristično geslo hrvaškega predsedovanja Svetu EU “Močna Evropa v svetu izzivov”.
“Na Hrvaškem si niso obetali takšnih izzivov v obdobju predsedovanja. Vsaka država se je v tej epidemiološki krizi obrnila sama vase, konference so vodene prek spleta.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Avstrijo smo poklicali Petro Kos Gnamuš in jo povprašali o predčasnih parlamentarnih volitvah, o vse večjemu obisku turistov in o Pliberškemu jormaku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Oglasil se je dopisnik Boštjan Anžin, ki poroča o neznosni vročini in požarih v večini držav regije. Suša je uničila mnoge nasade sadja in zelenjave, kar bo vplivalo tudi na cene v Sloveniji. Tudi o mostu na Pelješac, statusu Kosova in iskanju originalnega srbskega izvoda Daytonskega sporazuma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V zadnjih mesecih, ko se je turistična scena v Bruslju po terorističnih napadih okrepila, gostinci tekmujejo, kdo ima boljšo brezžično povezavo.
V Hamburgu je bilo v času vrha G20 na ulicah ogromno do zob oboroženih policajev, ki so s svojo držo izzvali nasilje.
Pogovor s Karmen Švegl, ki se tokrat oglaša iz Grčije. O begunskih centrih na otokih, pa tudi o razmerah v Turčiji.
V Rusiji te dni odmeva branje razsodbe, procesa proti Čečenom obtoženim umora opozicijskega voditelja Borisa Nemcova. Sodišče sodbe danes ni razglasilo, je pa znano, da jim grozijo celo smrtne obtožbe
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Avstrijska vladajoča koalicija med socialdemokrati in ljudsko stranko je razpadla, zato bodo to jesen v Avstriji izredne parlamentarne volitve. Nobena od strank trenutno na volitvah ne bi dobila večine. Vseeno pa je koalicija pred razpadom strnila vrste in sprejela sveženj integracijskih zakonov, ki med drugim prepoveduje oblačila, ki zakrivajo obraz, vsi priseljenci se bodo morali udeležiti tečajev nemščine in etike, vključeni pa bodo tudi v neplačana javna dela.
Pred 12. leti, ko je Barbara Kužnik odšla v Berlin, smo mislili, da se od nje poslavljamo za kakšna štiri leta, po vseh teh letih pa še nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila domov.
Odstop ZDA od Pariškega dogovora je tema, s katero je predsednik Donald Trump spet razburkal svetovno kot domačo javnost. Žal je preveč Američanov tako kot Trump prepričanih, da je globalno segrevanje samo konstrukt znanstvenikov, po drugi strani pa se je ogromno najvidnejših predstavnikov ameriških podjetij, zveznih držav in mest zelo kritično odzvalo na odstop od dogovora. Druga fronta, s katero se že nekaj časa ukvarja predsednik in njegova ekipa, pa je vprašanje vpletanja Rusije v ameriške predsedniške volitve in Trumpova vloga pri tem. Ali ta afera lahko dobi take razsežnosti, da bi se začel predsedniški stolček tresti?
O potici in kaznih za necepljene otroke naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov