Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
Naša dopisnica Karmen Švegl, ki z grških otokov poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, pravi, da je potovanje med otoki skoraj nemogoče, tudi če se je karantena že končala. Potujejo lahko samo javni uslužbenci (policija, vojska) ter nekateri birokrati.
“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”
Slovenec, ki že desetletje dela kot vodič na otoku, pravi, da so Grki zelo poseben narod, ki so kot pravi Balkanci zelo gostoljubni, ki na ulicah znajo pokazati strast do življenja. Pravi, da so ljudje, ki tudi če nimajo ničesar, dajo vse. Zato jih bo slaba turistična sezona zelo prizadela.
“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič
Karmen pravi, da so Grki zelo realistični in krizo razumejo kot naložbo za prihodnost. Če bi letošnjo sezono preskočili, verjamejo, da bi to imelo na grški turizem dolgotrajni vpliv zaradi velike konkurence po vsem svetu.
“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
Naša dopisnica Karmen Švegl, ki z grških otokov poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, pravi, da je potovanje med otoki skoraj nemogoče, tudi če se je karantena že končala. Potujejo lahko samo javni uslužbenci (policija, vojska) ter nekateri birokrati.
“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”
Slovenec, ki že desetletje dela kot vodič na otoku, pravi, da so Grki zelo poseben narod, ki so kot pravi Balkanci zelo gostoljubni, ki na ulicah znajo pokazati strast do življenja. Pravi, da so ljudje, ki tudi če nimajo ničesar, dajo vse. Zato jih bo slaba turistična sezona zelo prizadela.
“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič
Karmen pravi, da so Grki zelo realistični in krizo razumejo kot naložbo za prihodnost. Če bi letošnjo sezono preskočili, verjamejo, da bi to imelo na grški turizem dolgotrajni vpliv zaradi velike konkurence po vsem svetu.
“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov