Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
Naša dopisnica Karmen Švegl, ki z grških otokov poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, pravi, da je potovanje med otoki skoraj nemogoče, tudi če se je karantena že končala. Potujejo lahko samo javni uslužbenci (policija, vojska) ter nekateri birokrati.
“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”
Slovenec, ki že desetletje dela kot vodič na otoku, pravi, da so Grki zelo poseben narod, ki so kot pravi Balkanci zelo gostoljubni, ki na ulicah znajo pokazati strast do življenja. Pravi, da so ljudje, ki tudi če nimajo ničesar, dajo vse. Zato jih bo slaba turistična sezona zelo prizadela.
“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič
Karmen pravi, da so Grki zelo realistični in krizo razumejo kot naložbo za prihodnost. Če bi letošnjo sezono preskočili, verjamejo, da bi to imelo na grški turizem dolgotrajni vpliv zaradi velike konkurence po vsem svetu.
“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
Naša dopisnica Karmen Švegl, ki z grških otokov poroča o pripravah na najbolj nenavadno sezono v zgodovini, pravi, da je potovanje med otoki skoraj nemogoče, tudi če se je karantena že končala. Potujejo lahko samo javni uslužbenci (policija, vojska) ter nekateri birokrati.
“Otoke še vedno zelo varujejo, saj je tam zdravstveni sistem zelo okrnjen. Nekateri otoki imajo skromne bolnišnice, nekatere sploh nimajo ventilatorjev … Za zdaj tudi še ni jasno, kako bo, ko bodo prišli turisti. Veliko strahu je med domačini pred morebitnimi okužbami iz tujine.”
Slovenec, ki že desetletje dela kot vodič na otoku, pravi, da so Grki zelo poseben narod, ki so kot pravi Balkanci zelo gostoljubni, ki na ulicah znajo pokazati strast do življenja. Pravi, da so ljudje, ki tudi če nimajo ničesar, dajo vse. Zato jih bo slaba turistična sezona zelo prizadela.
“Ko se je vse skupaj zaprlo, smo dejansko dojeli, kako daleč smo padli. V Grčiji je čez poletje treba zaslužiti za vso leto. Nikakor si ne moremo privoščiti izpad turistične sezone. Pojavi se vprašanje, ostati zdrav ali postati lačen.” – Dejan Muršič
Karmen pravi, da so Grki zelo realistični in krizo razumejo kot naložbo za prihodnost. Če bi letošnjo sezono preskočili, verjamejo, da bi to imelo na grški turizem dolgotrajni vpliv zaradi velike konkurence po vsem svetu.
“Prepričani so, da če bodo turisti prišli že letos in bodo Grčijo prepoznali kot varno lokacijo, jo bodo obiskali tudi v boljših časih.”
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
Neveljaven email naslov