Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Neveljaven email naslov