Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.
Južnejše predele celotne severne poloble letos pesti močna pripeka. Rekordne temperature se vrstijo na obeh straneh Atlantika, večinsko mnenje o resnosti podnebnih sprememb in o nujnosti boja proti njim pa se tako med prebivalci kot tudi politiki na tej in oni strani luže še vedno precej razlikuje.
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah:
Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat.
Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.
Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.
Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.
V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.
Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.
Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.
Neveljaven email naslov