Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
773 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Neveljaven email naslov