Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
V Združenih državah epidemija koronavirusne bolezni ne pojenja, iz dneva v dan lahko beremo o doseženih in preseženih novih rekordih glede števila okužb in smrtnih primerov. Včeraj je število potrjenih okužb preseglo štiri milijone, do zdaj je umrlo vsaj 144.000 ljudi.
"Novost je, da tako visokih števil okužbe še ni bilo. Ljudje vsak dan govorijo o istih stvareh, govorijo o maskah, o težavah z bolnišnicami. Tako kot številni Američani se tudi jaz vsako jutro zbujam in ponavljam isto zgodbo. Kljub temu nekateri Američani v drugih delih Združenih držav nauka svojih sodržavljanov o ravnanju med epidemijo ne upoštevajo. Najhuje je v sončnem pasu." – Andrej Stopar
Širjenje virusa in vladni odzivi nanj očitno skrbijo vse več Američanov, na to kaže tudi poteza predsednika Trumpa, ki je vnovič uvedel novinarske konference na temo epidemije. Na njih je priporočil nošenje mask, kar pomeni velik zasuk v njegovi politiki. V zadnjih tednih in mesecih je temu sicer nasprotoval.
"Trump je potreboval več mesecev, da je maske označil za koristne. Strokovnjaki so v tistem obdobju z nekim namenom govorili, da maske niso tako uporabne. Namen je bil preprečiti, da javnost pleni maske in s tem prepreči njihovo uporabo bolnišnicam, ki so jih nujno potrebovale. V ozadju je psihologija množic."
Za jesenske volitve bo ključno tudi to, kako se bo Trump spoprijel s temo sistemskega rasizma in protestov. Za zdaj njegove poteze niso bile prav spravljive, v nekatera ameriška mesta je napotil tudi zvezne varnostne službe. V več mestih, kjer so bili v zadnjih tednih spopadi med protestniki in policijo, župani nasprotujejo prisotnosti zveznih varnostnih sil.
"Predsednik ima pristojnosti in zvezne enote lahko napoti v določene kraje, a mora to še prej uskladiti z mestnimi oblastmi. Enote je napotil v Chicago in v Novo Mehiko, kjer je njihov župan povedal, da se z njim pred to potezo prvič ni nihče uskladil. Kljub temu mislim, da predsednik ne bo stopil nazaj. Pošilja nove enote, nihče ne ve točno, kaj bodo počele v mestih. Ne varujejo samo zveznega premoženja. Ljudi tlačijo v avtomobile in jim pri tem ne pojasnijo razloga njihove aretacije."
Opozarja še, da je ogromno težav na zvezni ravni, ki se ponavljajo ves čas. Pred slabim tednom je umrl ameriški kongresnik John Lewis, pionir boja za državljanske pravice v Združenih državah. Bil je soborec Martina Luthra Kinga ml., eden najpomembnejših aktivistov v 60. letih, vodil je tudi znameniti pohod za pravice temnopoltih v Selmi in pozneje 30 let deloval v ameriškem kongresu. "Američani njegovemu spominu dajejo veliko pozornosti. Tudi marsikdo iz nasprotnega političnega pola. Njegova zapuščina je velika, a ne zagotovljena. Temnopolta skupnost se mora še v prihodnje truditi za spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic."
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
Neveljaven email naslov