Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andrej Stopar, Washington

16.10.2020

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.

Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.

"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."

Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.

"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."

Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.

"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "

Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.

"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni." 

Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.

"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."


18. vzporednik

770 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Andrej Stopar, Washington

16.10.2020

Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.

Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.

"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."

Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.

"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."

Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.

"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "

Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.

"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni." 

Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.

"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."


07.10.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Vprašanje je, ali se politični vrh sploh zaveda državnih interesov

V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.


30.09.2022

Janko Petrovec, Rim: Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati temeljito in rahločutno

Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se svetovno recesijo.


23.09.2022

Andrej Stopar, New York: Diskriminacija obstaja

V 18. vzporedniku se podajamo v kraj, kjer se je zbral ves svet. V New Yorku ta teden poteka zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, kjer voditelji z vseh celin razpravljajo o najbolj izpostavljenih problemih človeštva. In posameznih držav. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem, ki se mudi v trenutni prestolnici sveta, razpravljamo o besedah voditeljev, ki so se po dveh letih spet zbrali na sedežu Združenih narodov, odzivih na zaostrovanje vojne v Ukrajini in govor predsednika Zelenskega, o razmerjih med svetovnimi silami in tudi ameriških notranjepolitičnih problemih.


16.09.2022

Karmen Švegl, Bangkok: Med Indijo in Kitajsko v regiji poteka rivalstvo

V 18. vzporedniku se selimo na povsem novo lokacijo, čeprav vas bo pozdravil znan glas. Naša dopisnica Karmen Švegl je namreč spremenila svoje bivališče in področje dela, od zdaj naprej se vam bo oglašala z novega dopisništva v Bangkoku. Z njo razmišljamo o pogledu na dve desetletji, ki jih je preživela na Bližnjem vzhodu, predvsem pa o izzivih, ki jih prepoznava v azijski regiji in o katerih bo odslej poročala. Pa tudi o živahnosti in življenju osemmilijonskega Bangkoka.


02.09.2022

Boštjan Anžin, Priština: Ogromno ljudi vseh narodnosti ima vsega že vrh glave

V 18. vzporedniku je v središču področje, ki v zadnjem času spet pridobiva večjo veljavo na mednarodnem političnem prizorišču - s političnimi krizami prežeti Balkan. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki te dni raziskuje na Kosovu, razmišljamo o problematičnih in v zadnjem mesecu zelo napetih odnosih med Beogradom in Prištino ter vsakdanjih težavah tamkajšnjih prebivalcev, o negotovosti glede volitev v Bosni in Hercegovini ter o odpovedani (oziroma prepovedani) evropski Paradi ponosa v Beogradu.


26.08.2022

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Avstrijci podražitve že občutijo na vseh področjih

V 18. vzporedniku se mudimo na obisku v slovenski severni sosedi, v kateri so se to poletje tako kot drugod po Evropi soočali z neurji in vremenskimi skrajnostmi. Z našo dopisnico iz Avstrije Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kakšne so bile posledice neurij, zakaj Avstrijci nameravajo zagnati termoelektrarno, kako na razpoloženje javnosti vpliva inflacija in kakšna so pričakovanja pred predsedniškimi volitvami. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in tamkajšnja dvojezična imena krajev.


19.08.2022

Polona Fijavž, Berlin: Ta trenutek se v Nemčiji vse vrti okoli plina

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.


12.08.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva: "Pionirska" organizacija bo vzgajala nove generacije Putinovih podpornikov

V 18. vzporedniku gremo v Rusijo, kjer se zaradi vojne spreminja ustroj družbe in celo podoba glavnih ulic v mestih. Skoraj pol leta po začetku napada na Ukrajino in uvedbi sankcij so zaprte mnoge trgovine z zahodnimi izdelki, a Rusi vseeno najdejo pot do njih. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako se v Rusiji življenje prilagaja posledicam sankcij, na kakšen način predsednik Putin obuja Sovjetsko zvezo, kakšna bo tamkajšnja nova “pionirska” organizacija in kako so zaprti tujci postali novo orodje v diplomatski vojni med Rusijo in Združenimi državami.


05.08.2022

Janko Petrovec, Rim: Vroče, a vse prej kot dopustniško poletje

Čeprav bi Italijani v tem času tradicionalno morali biti na tako rekoč vsenacionalnem dopustu, je dogajanje to poletje precej pestro, krojijo ga težave s sušo in vročino, politična kriza in priprave na predčasne volitve, pa še ugibanja glede papeževega zdravja.


29.07.2022

Mojca Širok, Bruselj: Belgija brez kritične suše, drugače je v južni Franciji

Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok o suši in podnebnih spremembah na ozemlju Evropske unije, prostovoljnem zmanjšanju porabe plina, prepovedi uvoza ruskega zlata ter pomenu belgijskih in nizozemskih pristanišč za kriminalne tolpe.


22.07.2022

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Pri avstrijskih humanitarnih organizacijah svarijo pred vse večjo stisko ljudi

Tudi v Avstriji se spoprijemajo z vedno novimi podražitvami, za njihovo blaženje pa med drugim uvajajo podnebne bone. O tem, o pripravah na novembrske predsedniške volitve in zaostrovanje ukrepov v boju proti epidemiji covida pa z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš.


15.07.2022

Boštjan Anžin, Beograd: V Severni Makedoniji se ljudje sprašujejo, kako dolgoročna investicija bi sploh bil vstop v EU

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


08.07.2022

Andrej Stopar, ZDA: Usodna dvoličnost pri razumevanju pravice do življenja

27. teden v letu so v Združenih državah Amerike zabeležili že 308. množični strelski pohod letos, tokrat v Chicagu, na paradi v čast dneva neodvisnosti. Žrtev, ki umirajo pod streli v individualnih primerih, je še bistveno več. Ta teden je z mladeničem, ki je storil prometni prekršek, s kar 60 strelnimi ranami brutalno obračunala policija. In medtem ko življenja v boju za pravico do nošenja orožja kot kaže niso zelo pomembna, pa so tista na svojem samem začetku in še pred njim, vse bolj sveta. Tudi pravica do splava je namreč še zmeraj med vročimi temami ameriškega vsakdana. O vsem tem v 18. vzporedniku govorimo z dopisnikom iz ZDA Andrejem Stoparjem.


01.07.2022

Igor Jurič, Madrid: Strateški premik Nata bo velik, glavni razlog za to je Rusija

V 18. vzporedniku se tokrat srečamo z voditelji Nata, zbranimi na vrhu zavezništva v Madridu. Od tam se nam oglaša naš dopisnik Igor Jurič, s katerim razmišljamo o zahodni pomoči Ukrajini, širjenju Nata na severovzhod s pridružitvijo Finske in Švedske ter o novih strateških opredelitvah groženj in izzivov za zavezništvo. Spregovorimo tudi o razlikah glede na prejšnja srečanja voditeljev in celo o ruski solati. Članice Nata so se zavezale dolgoročno podpirati Ukrajino v vojni z Rusijo, tako z dobavami orožja kot z drugo pomočjo, predvsem denarno. Od začetka vojne je podpora članstvu v Natu na Švedskem in Finskem močno narasla, v sredo sta državi dobili tudi uradno povabilo v zavezništvo. “Pri Natu ves čas ponavljajo, da se zavezništvo ne vpleta v vojno, ampak orožje in ostalo opremo pošiljajo posamezne članice. Na vrhu pa so sklenili, da bo Ukrajina dobila nov vsestranski sveženj pomoči.” - Igor Jurič Na vrhu v Madridu so voditelji sprejeli tudi nove strateške usmeritve za Nato. Rusija je po novem opredeljena kot največja grožnja, Kitajska pa kot izziv za Natove interese. “Spremembo je nedvomno čutiti, najbolj pri obljubah glede denarja, pri zviševanju obrambnih izdatkov. Do tega premika je prišlo zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini. Slovenija je tukaj pri repu članic, glede investicij v vojaško opremo celo na zadnjem mestu.” - Igor Jurič


24.06.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.


17.06.2022

Janko Petrovec, Rim

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.


10.06.2022

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.


03.06.2022

18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva

Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.


27.05.2022

Polona Fijavž, Berlin

S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.


20.05.2022

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.


Stran 5 od 39
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov