Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
770 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
Epidemija koronavirusne bolezni v Združenih državah ne pojenja, skoraj v vseh zveznih državah so ta teden odkrili povečanje števila okuženih, v številnih so dosegli tudi nove žalostne rekorde. Najhuje je v ruralnih okoljih. Dogaja se, da tam število okuženih sicer na število prebivalcev ni tako visoko, a je glede na skupno število prebivalcev Združenih držav ta odstotek visok. Dogajanje v ZDA bodo zaznamovale tudi predsedniške volitve 3. novembra. "Američani so razdeljeni," pove dopisnik Andrej Stopar.
"Demokrati so v političnem smislu obsedeni s pandemijo in virusom. Ves čas dejavno spoštujejo varnostne ukrepe, medtem pa so republikanci v dobršni meri nasprotniki tega. A ker je nenadoma veliko okuženih republikancev v Beli hiši, so ti začeli nositi maske in javnost ozaveščati o pomembnosti spoštovanja ukrepov."
Ko se je predsednik Donald Trump okužil s koronavirusom in nekaj dni preživel v bolnišnici, smo bili priče enemu najbolj dramatičnih trenutkov njegovega predsedovanja. Ob vrnitvi v Belo hišo je na stopnišču teatralno odstranil masko in salutiral vojaškemu helikopterju.
"Predsenik Trump želi ves čas vzpostavljati druge teme in tudi zdaj je pandemija nujno zlo. Ves čas je želel poudarjati, da virus ni tako nevaren. S svojo osebnostjo in izkušnjo na videz demonstrira, da ga je z lahkoto premagati. Ta bolezen je v pogledu podpore problematična, ankete jasno kažejo, da zaradi bolezni ni požel večje podpore in sočutja državljanov."
Predsednik Trump in njegov demokratski protikandidat Joe Biden sta na turneji po ključnih zveznih državah, v katerih se bodo najverjetneje odločile volitve.
"Pomembno je vnaprej opredeliti, katere države bodo ključne. Na to se osredotočajo volilne kampanje, saj tja pošiljajo največ sredstev in največ energije. Če opazujemo, kam predsedniški kandidati največ potujejo - nikoli jih ni v New York in v Kalifornijo, to sta državi, ki sta prepričljivo demokratski. Malokrat potujejo v 'sončni pas', torej v Alabamo ali Georgio. Leta 2016 so bile zelo pomembne države Michigan, Pensilvanija, Wisconsin, Florida, Arizona, Severna Karolina, Ohio, Teksas in Iowa. Večinoma bodo tudi letos to države, na katere moramo biti najbolj pozorni. A gre le za napovedi in vprašanje je, kako dobro te napovedi zadenejo. "
Letošnje volitve so posebne zaradi številnih dejavnikov, predvsem en pa bo močno vplival na dneve in tedne po volitvah, letos bo veliko več ljudi glasovalo po pošti. Več kot deset milijonov jih je to že storilo, kar je veliko višja številka kot ob prejšnjih volitvah. A Donald Trump že mesece glasovanje po pošti označuje za goljufivo.
"Težava je tudi v tem, da so volilna pravila znotraj zveznih držav različna in je ta sistem v tem pogledu zelo nepregleden. Pri Pensilvaniji je znano, da mora biti letos glasovnica vložena v dve ovojnici, drugače ne velja. Ljudje, ki so že oddali svoje glasovnice, so zaradi tega vznemirjeni."
Donald Trump na predvolilnem soočenju ni želel obsoditi oboroženih skupin belih supremacistov. Različne take skupine so v zadnjih tednih prišle v ospredje zaradi organiziranih poskusov ugrabitve vsaj dveh guvernerjev zveznih držav, do zob oboroženi se pojavljajo na protestih in odkrito izražajo sovražna in rasistična stališča.
"Včeraj smo lahko na televiziji NBC News gledali predsednika v Miamiju, kjer je povedal, da že leta obsoja te supremaciste, a veliko več energije vloži v obsojanje skrajno levih skupin."
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-
Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.
Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.
Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?
Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Neveljaven email naslov