Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.
"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."
Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: "Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."
V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli.
"Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."
Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov "Samozavestni maršal Twito", v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.
"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."
Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: "Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."
V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli.
"Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."
Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov "Samozavestni maršal Twito", v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Neveljaven email naslov