Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.
"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."
Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: "Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."
V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli.
"Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."
Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov "Samozavestni maršal Twito", v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zaradi lepšega vremena, ki ljudi kliče po druženju, so v Nemčiji v nekaterih mestih kot ukrep za preprečevanje širjenja koronavirusa spet uvedli obvezno nošnjo mask na mestih, kjer je večje število ljudi, npr. v parkih. Ljudje že nestrpno pričakujejo odpiranje javnega življenja, saj so razen šol in nujnih trgovin še vedno zaprte vse dejavnosti.
"Tudi Merklova je nakazala, da je potrebna perspektiva odpiranja, ker se tudi podpora ukrepom manjša in toplo vreme spodbuja ljudi k večjemu družabnemu življenju. Ljudje potrebujejo jasno perspektivo, kaj se bo odpiralo, kdaj, kakšni dejavniki bodo upoštevani. O tem bodo ljudje obveščeni v sredo."
Spet so torej odprli šole, ki so bile zaprte zadnjih osem tednov. Izpad pouka je pettedenski, saj so imeli učenci v tem času tri tedne počitnic. Odprli pa so le najnižje razrede osnovnih šol, in sicer v desetih zveznih deželah od šestnajstih: "Dežela Spodnja Saška je šla povsem po svoji poti in je osnovne šole odprla že januarja s prepolovljenimi razredi. Pouk izvajajo vsak drugi dan."
V Nemčiji testiranje učiteljev ni obvezno, je prostovoljno. Šole so po večini dobile hitre teste, tako da je vsaka šola določila enega ali dva človeka, ti ljudje so se izšolali po videu, kako se testira, in zdaj ti ljudje enkrat ali dvakrat na teden izvajajo testiranje vseh učiteljev na šoli.
"Higienski ukrepi so standardi. Če je kdo okužen, gre tako v karanteno samo polovica razreda. Otroci so torej doma ali v šoli vsak drugi dan. Tudi med poukom so tukaj v Berlinu obvezne maske tudi za najmlajše, je pa to odvisno od dežele do dežele."
Zadnje tedne so se nemški mediji množično razpisali o Sloveniji, gre predvsem za zelo kritične prispevke. Začelo se je novembra ob podpori premierja Janše Trumpu po Twitterju. Takrat je Spiegel označil slovenskega premierja za "slovenskega Donalda". Pojavilo se je tudi nekaj člankov v uglednem nemškem časniku Süddeutsche. Članek o Sloveniji je imel naslov "Samozavestni maršal Twito", v katerem so pisali, da premier Janša na družabnih omrežjih vodi vojno proti medijem, da si želi podrediti medije in da je njegov vzornik Donald Trump.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Neveljaven email naslov