Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. "V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo.
Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. Eden izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar."
Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. "V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Iz Rusije v zadnjih tednih prihajajo skrb vzbujajoča poročila o visokih številih okuženih in umrlih za covidom, v zadnjih dneh se število umrlih vsak dan giblje tik pod številko tisoč. "V zadnjem dnevu so našteli več kot 32.000 novih okužb in 999 smrt, kar je največ od začetka epidemije. Prebivalstvo Rusije se rekordno krči, napovedi so mračne. V Rusiji so na voljo samo ruska cepiva, polno cepljenih je približno 30 odstotkov prebivalstva." Konca epidemije torej še ni blizu, z njo se bo morala ukvarjati tudi nova zasedba v ruskem parlamentu oziroma dumi, ki je imela v torek prvo sejo.
Pomemben je tudi boj za svobodo izražanja v Rusiji. Eden izmed dveh letošnjih dobitnikov je Dmitrij Muratov, ustanovitelj časnika Nova Gazeta, v katerem novinarji odkrivajo zlorabe oblasti. Šest izmed njih so jih zaradi tega tudi ubili. "Je eden redkih neodvisnih časnikov, ki je vedno kritičen do oblasti. Novinarji in uredniki imajo veliko sovražnikov. Težko je biti neodvisen novinar."
Sicer pa se je Rusija v teh dneh lotila tudi zelo ambicioznega projekta. Na Mednarodni vesoljski postaji snemajo celovečerec. Ob letošnji 60. obletnici Gagarinovega poleta v vesolje pa Rusi opozarjajo tudi, da je njihov vesoljski program še vedno zelo uveljavljen. V Amurski regiji gradijo prvi civilni kozmodrom Vostočni, torej izstrelišče vesoljskih plovil, ki bo stal v Rusiji. "V Amurski regiji veliko sodelujejo s Kitajci. Zanimivo je, da so čez Amur zgradili cestni most in gondolo, ki bo lahko vozila ljudi čez mejo med državama. Ko smo se peljali proti kozmodromu, smo lahko videli, da res veliko vlagajo v infrastrukturo, okoli je zraslo novo mesto."
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Neveljaven email naslov