Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
777 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Neveljaven email naslov