Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
105 epizod
105 epizod
V oddaji na kratko, tudi duhovito, če nam to uspe, dešifriramo birokratsko in žargonsko poimenovanje pojmov, ki so vezani na institucije ali postopke v Evropski uniji.
Vzhodno partnerstvo je ena od politik Evropske unije do sosedstva, o kateri je v zadnjem obdobju malo govora. Kljub temu, da gre za območje, ki je z vidika geopolitike, ena ključnih sosedskih regij Evropski uniji.
Severnoirski protokol je ureditev enega osrednjih vprašanj iz izstopnega dogovora Združenega kraljestva iz Evropske unije, namreč odprte in prehodne meje na irskem otoku. Danes protokol nikomur ne ustreza, a zagotavlja tisto, za kar je bil dogovorjen, torej da med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki sodi v EU, ni trde meje.
Trenutno je 21 od 27 članic Evropske unije članic Severnoatlanstkega zavezništva. Tokratni abcEU prinaša predvsem razpravo o vremenu ter o odnosu med organizacijama, ki imata sedeža le nekaj kilometrov narazen.
Evropski parlament novembrsko plenarno zasedanje namenja tudi Sloveniji. Ker navadno na evropskem diplomatskem parketu ne govorijo pogosto o tistih, ki so uspešni, precej več pa o tistih, ki jim nekako ne gre, to seveda ni dobra vest. Je pa nedvomno svojevrstna ocena slovenskega predsedovanja Evropski uniji oziroma Svetu EU, kar bi bilo terminološko pravilno.
Trenutna pravila glede migracij in azila v Evropski uniji niso več ustrezna ugotavljajo razpravljalci na evropskem političnem parketu. A poti naprej ni, saj se države strinjajo predvsem varnostnega dela reforme, denimo glede zaščite zunanje meje EU, manj pa glede solidarnosti, ki naj bi izkazovale države med sabo in si pomagale, ko je določena članica soočena s povečanim migacijskim pritiskom. Luka Robida, Špela Novak in Matjaž Trošt se v tokratnem abcEU lotevajo vidnih posledic neuspešnega dogovarjanja med članicami.
Svet je danes pri naslavljanju podnebne krize daleč od razmer, v kakršnih bi morali biti, je na podnebni konferenci v Glasgowu poudaril nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Štri leta Donalda Trumpa v Beli hiši so prinesla tudi štiri leta nedejavnosti, ki se na mednarodni ravni zelo pozna. Čeprav je bil doslej dosežen določen napredek, je to daleč od ciljev, ki jih moramo izpolniti. Države, ki najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, pa svet pozivajo k enotnemu ukrepanju. Tokrat se v abcEU v živo selimo v Glasgow, kjer se naša poročevalka Špela Novak ubada z dešifriranjem (ne)napredka v pogajanjih.
Prvi dnevi letošnje podnebne konference v Glasgowu prinašajo nova zagotovila in opozorila, da je treba v boju s podnebnimi spremembami in njihovi posledicami ukrepati. Ukrepanja pa ni... abcEU se tokrat seli na področje mednarodnega sodelovanja in označuje razkorake med besedami in dejanji.
Z odhodom Angele Merkel bo nastala praznina tako v evropski politiki, v kateri danes oziroma že kar nekaj časa močno primanjkuje močnih voditeljev. O tem, kdo odhaja več v rubriki abcEU, v kateri so Špela Novak, Luka Robida in Matjaž Trošt nekaj minut namenili kanclerki, ki se počasi poslavlja s položaja.
Tokrat se znajdemo sredi diplomatsko-družbenega viharja in upamo na najboljše v naslednjih dneh.
V teh se tam kar marsikaj dogaja, seminarji, nastopi, pogovori, predstavitve. Na spletni strani so se denimo pohvalili, da so postali edinstvena platforma za komuniciranje in mreženje, ki povezuje regije in mesta iz vse Evrope, vključno z njihovimi političnimi predstavniki, uradniki, strokovnjaki in šolniki.
Širitvena utrujenost je verjetno najpogostejša besedna zveza, ko se v Bruslju lotijo širitvenih vprašanj. V naslednjih dneh bo evropska politika za spremembo znova obarvana širitveno. A vrhunec dogajanja seveda ne bo širitev, temveč zasedanje voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana prihodnjo sredo v Sloveniji.
Še nekaj dni je do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU, zato se v abcEU lotevamo prve pomoči. Komplet osnovnih pojmov, ki potrebujejo nekaj obravnave in opomnik. Poleg tega pa potrebujejo še dopust.
Do začetka predsedovanja in do uvedbe evropskega kovidnega potrdila še trije tedni, do vstopa Hrvaške v schengensko območje še tri leta?
Slovenija je vse bliže predsedovanju Evropski uniji. Junij sicer prinaša še obilico pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov, med temi tudi vrh Nata, sestanek EU-ZDA na najvišji ravni ter celo srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom. Tokrat se v abcEU ne lotevamo ničesar od naštetega.
V teh dneh, ko nam je nebo postreglo z izdatnimi padavinami, so se Matjaž, Luka in Špela lotili premišljevanja. O poletju in počitnicah.
Zakaj predsedovanje ne prinaša revolucij v delovanju EU? In zakaj je to tudi dobro? O tem v tokratni oddaji z Matjažem, Špelo in Lukom.
Tokrat se lotevamo prihodnosti Evropske unije. Svoje so ob 9. maju, Dnevu Evrope, povedali politiki, zdaj imajo besedo najmlajši, ki bodo prihodnost EU živeli in soustvarjali.
Cepljenje poleg zaščite pred težjim potekom koronavirusne bolezni vse bolj pomeni tudi prepustnico za prehajanje meje. Kar pa prinaša tudi tveganja, ugotavljajo avtorji tokratne oddaje abcEU.
Neveljaven email naslov
