Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4629 epizod
4629 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novoletne in zimske počitnice za mnoge Slovence pomenijo čas za potovanja in oddih. Pa si jih slovenske družine lahko privoščijo? V turističnih agencijah pravijo, da je povpraševanja vsaj toliko, če ne več, kot pred epidemijo koronavirusa. Zelo priljubljeni so oddihi in potovanja v tople, eksotične kraje.
O prazničnem sporočilu dneva samostojnosti in enotnosti bodo na praznični dan razmišljali Victoria Dohmen, Miha Horvat in Luka Kozar – dijakinja in dijaka gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru; Janez Osojnik, asistent na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Mariboru in avtor monografije o tej temi, sicer rojen tri leta po plebiscitu; nekdanji državnozborski poslanec Rudi Moge in upokojeni zdravnik, zaslužni profesor doktor Elko Borko, ki je v devetdesetih letih svojega življenja v istem mestu stalnega prebivališča zamenjal štiri države.
Prazniki ob koncu leta so vsako leto obdobje, ko se še toliko bolj kot sicer zavedamo, da ljudje žal marsikje po svetu nimajo priložnosti praznovati v miru. Glede na številne vojne in oborožene spopade se zastavlja vprašanje, ali je mir še tista vrednota, ki vsaj od konca druge svetovne vonje združuje ljudi po vsem svetu. Da ni samoumeven in da je treba o tem učiti že učence v šolah, poudarja koncept globalnega učenja. Ta vključuje tudi spoznavanje drugih vidikov in vrednot, ki poudarjajo človekovo soodgovornost – antirasizem, enakopravnost in trajnost. Kaj je torej globalno učenje in zakaj potrebujemo učenje za mir? Odgovore smo dobili od Mari Annne Okkolin, sociologinje in pedagoginje, ki pri finski nevladni organizaciji Peace Education Institute vodi izobraževanje in sodelovanje s šolami in drugimi formalnimi izobraževalnimi ustanovami pri temah enakosti in pravičnosti, boja proti rasizmu, globalnega učenja in učenja za mir.
Ta teden bo Fundacija CTNNB1, ki razvija zdravilo za dečka Urbana Miroševiča, prejela en milijon evrov. Njegova mama, ustanoviteljica in predsednica upravnega odbora Fundacije CTNNB1, Špela Miroševič in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič sta namreč podpisala pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila urbagen za sindrom CTNNB1. Osnova za financiranje je sicer novembra sprejeta novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Prispevek Eve Lipovšek.
V Brnu na Češkem, letošnji Evropski božični prestolnici, so pretekli teden podelili nazive Evropska božična prestolnica, mesto in vas za leto 2025. Naziv Evropsko božično mesto 2025 je prejelo Celje, kar to mesto uvršča med najbolj prepoznavne božične destinacije. Kaj ti nazivi prinesejo izbranim mestom in kako svoje poslanstvo božične prestolnice letos izpolnjuje Brno, je preverila Andreja Čokl.
Mnogo starostnikov in oseb z različnimi ovirami bo praznike preživelo v zavodih, njihovih bivalnih in stanovanjskih enotah, kjer jim nudijo 24-urno podporo. Tudi v zadnjem delu leta bodo ti prepuščeni delovni vnemi in entuziazmu zaposlenih, ki so podplačani za svoje delo, tako bo tudi v vseh enotah Varstveno-delovnega centra Tončke Hočevar Ljubljana. Tam se zaposleni že cel mesec trudijo ustvarjati družinsko vzdušje za vse uporabnike, da bi se v zadnjih izdihljajih leta počutili kar se da dobro, čeprav jih ne bodo preživeli doma. Tamkajšnji utrip je izmerila kolegica Eva Lipovšek.
Tudi številne gorenjske kraje te dni krasijo posebne jaslice. Tokrat so jih na prostem prvič postavili tudi v Sorici. Jaslice je na soriškem kamnu upodobil domačin, akademski slikar Mohor Kejžar, ki se je upodabljanja lotil tudi s pomočjo umetne inteligence. Naslikane jaslice so nadgradnja slikarjevega ustvarjanja, ki poslikave na skalah predstavlja tudi v gozdu nad vasjo ter tako nadgrajujejo zgodbo o Sorici.
Po petkovem napadu na božičnem sejmu v nemškem Magdeburgu, v katerem je ugasnilo pet življenj, 200 ljudi pa je ranjenih, prihajajo na dan nekatere nove podrobnosti o storilcu, ki ni bil povsem tipičen napadalec. Nemške varnostne organe in politiko zaposluje vprašanje, ali bi se grozljiv dogodek dalo preprečiti.
Veseli praznični čas, ki ga mnogi preživijo v krogu svojih najbližjih, je čisto drugačen čas za brezdomce. Najnovejši podatki kažejo, da je brezdomstvo v porastu, med njimi je vedno več mladih. V Društvu Kralji ulice skrbijo za osebe brez strehe nad glavo in tudi poskrbijo, da je stiska v zimskem prazničnem času manjša.
Na območju Bohinja že dve leti poteka mednarodni projekt Beyond Snow, ki ga je Evropska komisija zasnovala v želji po preseganju klimatskih sprememb na alpskih turističnih območjih. Mnoga srednje velika in mala smučišča na nižjih in srednjih nadmorskih višinah v Alpah se namreč že ubadajo z eksistenčnimi vprašanji, napovedi pa kažejo, da se bo stanje le še slabšalo. Za kraje z zimsko turistično ponudbo to seveda predstavlja veliko grožnjo, ki ne bo vplivala le na ekonomski položaj podjetij, ampak tudi na socioekonomsko sliko celotnih skupnosti. V okviru projekta Beyond Snow projektni partnerji zdaj iščejo rešitve za trajnostni prehod malih in srednje velikih smučarskih centrov v centre s ponudbo, ki bo zanimiva vse leto.
V Ljubljani so se na 9. simpoziju zbrali slovenski raziskovalci v tujini in pretresali različne ta hip zelo aktualne znanstvene teme; od trajnostnega razvoja, digitalnega sveta, globalizacije in migracij, pogledali pa so tudi na področje inovacij v biotehnologiji. Simpozij je pripravilo društvo V tujini izobraženih Slovencev - Vtis - skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ena od sodelujočih pa je bila tudi doktorska študentka bioinformatike Ajda Pristavec, ki doktorat opravlja na Kings College v Londonu. Kaj jo je gnalo na študij v tujino in kako si predstavlja svojo poklicno prihodnost? Se bo vrnila v Slovenijo?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Žlahtni plin radon ni tako zelo žlahten. Je radioaktiven in je po nekaterih ocenah krivec za vsak 10. primer pljučnega raka v Sloveniji. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zato vsako leto izvaja brezplačne meritve radona v zasebnih stanovanjskih objektih. Ravno v teh dneh se lahko prijavite na razpis za meritve. Če se izkaže, da koncentracija presega dovoljeno mejo, je kolegici Sabrini Mulec zaupal direktor Uprave za varstvo pred sevanji dr. Damijan Škrk, pa lahko negativne okoljske vplive omilite z relativno enostavnimi in ne tako dragimi ukrepi …
Polepšajmo si praznike z objemi, ne s pokanjem. Pod tem geslom poteka letošnja akcija, s katero policija opozarja na previdno in uvidevno uporabo pirotehnike. Zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev namreč prihaja do zelo težkih poškodb. Število teh se sicer v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšuje, a to je le slaba tolažba za poškodovance, ki bodo posledice nepremišljenih dejanj čutili celo življenje.
Odvetniška zbornica letos že 14-tič organizira t.i. dan PRO BONO, dan brezplačne pravne pomoči za državljane, ki si odvetnika ne morejo privoščiti ali imajo druge zadržke. Odvetniki, ki jih najdete na seznamu ponudnikov brezplačne pravne pomoči na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, bodo to opravljali na daljavo; po telefonu, prek video povezav in po elektronski pošti, v mestnih občinah Ljubljana, Koper in Nova Gorica pa se lahko 19. decembra oglasimo tudi nenajavljeni na sedežu občine. Več o tem nam je povedal Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije.
V Strasbourgu je bila podeljena nagrada Saharova za svobodo misli, poimenovana po sovjetskem fiziku in političnem disidentu Andreju Saharovu, ki velja za najvišjo nagrada EU za človekove pravice. Prejemnika letošnje nagrade sta voditelja venezuelske opozicije Maria Corina Machado in Edmundo Gonzalez Urrutia. Priznanje sta prejela za svoja prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.
Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.
Državni program Svit letos obeležuje 15 let uspešnega odkrivanja predrakavih sprememb in raka debelega črevesa ter danke. Ta javno-zdravstveni program s presejanjem rešuje številna življenja in ozavešča prebivalce o pomenu preventive. A kljub napredku ostajajo izzivi – kako povečati odzivnost moških, doseči boljše sodelovanje in vključiti nove tehnologije? O preteklih dosežkih, trenutnih izzivih in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z vodjo programa, doktorico Dominiko Novak Mlakar z Nacionalnega Inštituta za javno zdravje.
Drugo največje češko mesto Brno letos nosi naziv ‘Evropska prestolnica božiča 2024’. Temu primerno je božično vzdušje tam res nekaj posebnega. Se pa na prejem tega naziva že pripravljajo tudi mesta, ki bodo naziv Evropska božična prestolnica, Evropsko božično mesto in Evropska božična vas nosili v prihodnjem letu. Med njimi je tudi Celje, ki bo danes v Brnu prejelo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Slovenščina v Italiji je naslov znanstvene monografije, v kateri so raziskovalke in raziskovalci Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu z različnih plati in zornih kotov obdelali današnji položaj slovenskega jezika v Italiji. Ta se spreminja, tako kot se spreminja družba, v kateri živimo. Če je bila pred pol stoletja slovenščina v Italiji temeljni pokazatelj narodne pripadnosti, je danes drugače. Vloga in pomen slovenskega jezika sta manj enoznačna, manj podobna črno beli sliki in bliže številnim odtenkom sive, ugotavlja dr. Sara Brezigar, predsednica SLORI-ja, v predgovoru monografije. Kakšna je torej vloga in pomen slovenščine v Italiji danes? Vprašanje se sliši enostavno, ampak odgovor je zelo kompleksen, pravi jezikoslovka in prevajalka dr. Matejka Grgič, ki je uredila znanstveno monografijo Slovenščina v Italiji.
Neveljaven email naslov