Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koralni grebeni so eno izmed najbolj čudovitih življenjskih okolij na svetu. Lahko jih primerjamo le še z deževnim gozdom ob Amazonki. Toda tudi ta čudoviti svet ogrožajo vedno višje temperature morja. Pa seveda lovci, ki marsikje na črno še vedno lovijo korale.
O vsem tem se lahko od junija podučimo tudi v muzeju koral, ki so ga odprli na Hrvaškem, točneje na otoku Zlarin, katerega zgodovina je v bistvu zgodovina lovljenja koral v Jadranskem morju. Otok in seveda tudi muzej je pred kratkim obiskal Aleš Smrekar. Prisluhnete lahko tudi razmislekom domačinov o življenju na otoku.
Koralni grebeni so eno izmed najbolj čudovitih življenjskih okolij na svetu. Lahko jih primerjamo le še z deževnim gozdom ob Amazonki. Toda tudi ta čudoviti svet ogrožajo vedno višje temperature morja. Pa seveda lovci, ki marsikje na črno še vedno lovijo korale.
O vsem tem se lahko od junija podučimo tudi v muzeju koral, ki so ga odprli na Hrvaškem, točneje na otoku Zlarin, katerega zgodovina je v bistvu zgodovina lovljenja koral v Jadranskem morju. Otok in seveda tudi muzej je pred kratkim obiskal Aleš Smrekar. Prisluhnete lahko tudi razmislekom domačinov o življenju na otoku.
V prvem delu serije, s katero odštevamo do dneva pi, smo poiskali nekaj zavzetih učiteljev, ki skušajo matematiko približati mladim glavam. Od tega, da iščejo Pitagorov izrek v video igricah in preštevajo odstotke na znižanjih, do tega, da se na popotovanje po kvadratni funkciji odpravijo kar z žogo za odbojko.
Ta konec tedna po svetu zaznamujemo Darwinov dan, 12. februar je namreč med drugim rojstni dan britanskega naravoslovca Charlesa Darwina in tako pravšnja priložnost, da z najrazličnejšimi dogodki praznujemo evolucijo, ki poganja dogajanje na Zemlji že milijarde let. Pri nas so osrednji dogodek ob tem pripravili včeraj na Univerzi v Ljubljani, kjer je kot osrednji govorec nastopil dr. Božo Frajman z Inštituta za botaniko na Univerzi v Innsbrucku. Svoje sporočilo je pred tem delil tudi za poslušalce Vala 202, med drugim je poudaril, da so rastline nazoren primer delovanja evolucije, ki melje počasi in svoje mojstrovine kleše nepredstavljivo dolgo časa.
Marija Strojnik je mednarodno uveljavljena slovenska znanstvenica, ki že več kot pet desetletij živi in deluje v Združenih državah Amerike in Mehiki. Uvrščajo jo med 500 najpomembnejših znanstvenic in znanstvenikov 21. stoletja, njen največji prispevek je inteligentni sistem za avtonomno optično navigacijo satelitov po zvezdah, ki jo je razvila kot nujno tehnologijo za raziskovanje daljnih planetov, dosežek pa uporabljajo tudi naši mobilni telefoni.
Salzburg, ki so mu pri nas v 19. stoletju rekli Solnograd, je četrto največje mesto v Avstriji. Ime je dobilo po soli oziroma po okoliških rudnikih kamene soli, ki so jo že pred več kot 2000 leti tam kopali Kelti. Salzburg pa je tudi Mozartovo mesto, 27. januarja leta 1756 se je rodil na znameniti ulici Getreidegasse, na številki 9. Tako v tednu okoli njegovega rojstnega dne že od leta 1956 pripravljajo Mozartov teden s koncerti klasične glasbe in drugimi dogodki v čast skladatelju. Sicer pa skladatelj Salzburga ni maral, zanj je bil preveč utesnjen, konservativen in provincialen kraj. Več o tem izvemo v dveh muzejih v starem delu mesta, ki je vpisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, v Mozartovi rezidenci, kamor se je družina preselila, ko je imel 17 let, in v njegovi rojstni hiši.
Pozor: v naslednjih minutah zelo pomembna vsebina za potrošnike. Torej za vse poslušalce. 26. oktobra lani je začel veljati novi Zakon o varstvu potrošnikov, v uporabo pa je stopil konec prejšnjega meseca, 26. januarja. Kakšne so novosti in spremembe, kako bodo vplivale na potrošniške prakse ter na kaj moramo biti potrošniki še posebej pozorni?
Približno tri mesece od konca lanskega oktobra do srede letošnjega januarja je bila na večjem delu avtocest razsvetljava zaradi varčevanja na izvozih ugasnjena. In kot po navadi se je tudi pri tem vprašanju slovenka javnost razdvojila: mnogi menijo, da se je zaradi slabše osvetljenosti cest zmanjšala prometna varnost, veliko pa je tudi takih, ki verjamejo, da je razsvetljevanje avtocestnih odsekov in ljubljanske obvoznice povsem nepotreben strošek in obremenjevanje okolja. Ali se je res zmanjšala prometna varnost in ali je prišel čas za širši razmislek o ukinitvi ali vsaj omejevanju osvetljenosti cest?
V svetu okoli nas je pravi vrvež: na vseh mogočih zvočnih frekvencah, elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah …
Predvsem v Prekmurju, na Štajerskem in v Prlekiji ob zimskih večerih še vedno "šnopsajo". Ne gre za pitje šnopsa oziroma žganja, čeravno kak škropec menda tudi sodi poleg, ampak za igranje igre s kartami, ki pa naj bi ime res dobila po žgani pijači.
Če se je po 83. zmagi zdelo, da res ne ve, kaj bi povedala, se je včeraj sprostila in z nami delila celo paleto svojih občutkov in čisto običajnih zagat, na katere morda sploh ne bi pomislili.
20 let nevladne organizacije Focus: Verjeli smo, da lahko postopoma pridemo do potrebnih sprememb. Danes vemo, da nam lahko pomagajo le korenite, radikalne spremembe.
O aktualnem stanju, izzivih in prihodnosti železniškega prometa v Sloveniji s Primožem Kokaljem s Slovenskih železnic.
Na celodnevni konferenci na Pravni fakulteti v Ljubljani so včeraj strokovnjaki s številnih področij predstavili zbornik z naslovom Socialna država in revščina. Z več kot 700 stranmi strokovnih člankov je to zagotovo eno najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas. S sodelovanjem dveh pravniških društev in s podporo mariborske in ljubljanske univerze je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, prav vseh 37 avtorjev pa je prispevke pripravilo brezplačno, kar je, kot pravi prva med urednicami, tudi prav posebna svoboda.
Zaradi staranja prebivalstva postaja demenca tiha pandemija 21. stoletja. Po ocenah živi v Sloveniji več kot 40 000 oseb z demenco, to število pa se bo do leta 2050 več kot podvojilo. A vendarle je prav v minulih tednih na to področje po desetletjih tipanja v temi posijal žarek upanja. Konec lanskega leta in nato še januarja so v Združenih državah Amerike prižgali zeleno luč za prvi dve zdravili z zanesljivimi kliničnimi učinki zoper napredovanje Alzheimerjeve demence, po drugi strani pa so vse močnejša tudi prizadevanja za to, da bi lahko demenco pri ljudeh odkrivali že v zgodnji fazi bolezni. V Sloveniji smo na tem področju v koraku s preostalimi centri nevroznanosti po svetu. Podjetje BrainTrip je lani v okviru projekta POMNI analiziralo več tovrstnih testov in ob tem ta teden v Ljubljani predstavilo tudi svojega, tako imenovani test BDI, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Sogovorniki: Soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja BrainTrip Jurij Dreo Predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC Zvezdan Pirtošek Predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec
Pretekli konec tedna je tudi pri nas potekalo mednarodno januarsko štetje vodnih ptic, ki je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 ornitologi in drugi poznavalci ptic vsako leto preštejejo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni slovenski obali in ob večini pomembnejših stoječih vodnih teles v državi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa pozivajo tudi k sodelovanju v akciji "citizen-science", radi bi namreč locirali območje prenočevanja pinož, ki so letos ponovno množično prišle na prezimovanje v naše kraje. Ornitologi sklepajo, da se zadržujejo nekje na območju Dobroveljske planote oziroma Menine planine, natančnejše lokacije pa bodo veseli na Ornitofonu, na številki 031 439 051, oziroma jim jo sporočite po elektronski pošti dopps@dopps.si. Prav tako bodo veseli podatka, kje čez Slovenijo letijo žerjavi, ki se bodo iz Mediterana spet vrnili nekje konec februarja in v začetku marca.
Tiskovna konferenca s predstavniki Lovske in Ribiške zveze Slovenije tradicionalno poteka med plovbo po Ljubljanici. Lovce sprašujemo, kakšne spremembe se obetajo pri upravljanju zavarovanih vrst prostoživečih živali in kakšne bodo novosti v zakonu o divjadi in lovstvu. Ribiči pa bodo spregovorili o izzivih zaradi podnebnih sprememb in onesnaženj ter vplivih gradbenih posegov v vodotoke. Že letos pričakujemo tudi novosti pri zakonu o divjadi in lovstvu. Kakšne spremembe se obetajo in koliko se pri implementaciji zakonov v razprave vključuje ljudi s prakse?
Na svetovni stripovski zemljevid je ameriško risarko stripov uvrstil Dom za umret, risoroman, ki ga revija Guardian uvršča med 1000 svetovnih knjig, ki bi jih morali prebrati vsi. Pa vendar so ga novembra lani v Missouriju prepovedali in odstranili s polic šol in knjižnic.
Teden, ko so prvič v zgodovini Slovenije stavkali pacienti.
Kako je dokumentarna oddaja v dveh delih Podarim dobim – igra, ki je prebudila tigra privedla do osamosvojitve?
Neveljaven email naslov