Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 460. obletnici rojstva italijanskega astronoma Galilea Galileija razmišljamo o njegovem pomenu v zgodovini. Kot razlaga astrofizik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter, je bil Galilei prvi človek, ki je uporabil teleskop za pogled v nebo in iskal resnico z eksperimentom. Kot še poudarja, je bil človek moderne dobe in tudi precej podjeten znanstvenik. Naredil je ogromno eksperimentov, ki so postali že skoraj kultni. Kljub temu pa je po vseh teh stoletjih še vedno zanimivo, da ga Cerkev še vedno ni povsem priznala oziroma popravila krivice, ki mu jo je storila. "Še vedno nima spomenika," ob tem ugotavlja dr. Zwitter.
Ob 460. obletnici rojstva italijanskega astronoma Galilea Galileija razmišljamo o njegovem pomenu v zgodovini. Kot razlaga astrofizik z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko dr. Tomaž Zwitter, je bil Galilei prvi človek, ki je uporabil teleskop za pogled v nebo in iskal resnico z eksperimentom. Kot še poudarja, je bil človek moderne dobe in tudi precej podjeten znanstvenik. Naredil je ogromno eksperimentov, ki so postali že skoraj kultni. Kljub temu pa je po vseh teh stoletjih še vedno zanimivo, da ga Cerkev še vedno ni povsem priznala oziroma popravila krivice, ki mu jo je storila. "Še vedno nima spomenika," ob tem ugotavlja dr. Zwitter.
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova te dni združuje film, literaturo in posameznike, ki jih zanima stanje sveta oziroma kako ustvariti boljšo prihodnost. Odvija se namreč festival Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ob festivalu v branje priporočajo: - Odrast: besednjak za novo dobo (zbornik) - Vesna Liponik: Roko razje - Tanja Badalič Volk: Razraščanja - Irena Štaudohar: Fižolozofija: čudeži vrtnarjenja - Jernej Županič: Navade in uzance - Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija - Jedrt L. Maležič: Napol morilke - Lučka Kajfež Bogataj: Planet voda - Boris Kolar: Potopimo Islandijo - Arkadij in Boris Strugackij: Piknik na robu ceste - Moritz Wienert: Samo mi smo - Ugo Bienvenu: Privzete nastavitve
Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev. Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali. Foto: GRS Škofja Loka
Na tistih poplavljenih območjih, ker so se vode že umaknile in stavbe niso zasute tudi s hudourniškim gruščem in plazovi, so ljudje osnovno čiščenje prostorov večinoma že lahko opravili, zdaj prihaja čas dolgotrajne, naporne in zelo drage sanacije stavb. Sanacija je kompleksen proces. Voda je zalila tudi skrite dele stavb, pravi obseg škode pa se bo pokazal šele skozi čas, zato je treba biti pri sanaciji zelo previden, je med gostovanjem v Svetovalnem servisu na Prvem programu radia povedal dr. Samo Gostič, vodja laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK. Ponujamo nekaj nasvetov iz pogovora, ki ga je vodil Bojan Leskovec.
Ena od turističnih kmetij v idilični kraški vasi Avber je na pripravah na mednarodno tekmovanje iz astrofizike gostila najboljše slovenske dijake v fiziki in astrofiziki. Na pripravah so kot mentorji sodelovali bivša tekmovalca na olimpijadah iz astronomije in astrofizike Ema Mlinar in Jon Judež ter matematik Jakob Jurij Snoj. Vodja priprav je bil Vid Kavčič, tudi bivši olimpijec, poleg večletnih vodij ekipe Andreja Guština in Dunje Fabjan.
V vrtinec dogodkov preteklega konca tedna so bili vpeti tudi dežurni prognostiki in hidrologi na Agenciji za okolje.
Poveljnik Gasilske Zveze Slovenije o intervencijah po poplavah.
Tudi Ljubljana se ni izognila poplavam, tokrat so še najbolj prizadele severovzhodni rob glavnega mesta ob reki Savi. V Sneberjah je najhuje prizadeti območji obiskal Damjan Zorc.
V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem obetajo hude poplave ujela v Dalmaciji.
Kar se je dogajalo v zadnjih dneh je povezalo sicer razdeljeno Koroško. Pa ne le domačine, tudi obiskovalce, turiste. Na Prevaljah smo spoznali Nicka Simmonsa, Angleža, ki je vskočil s popravilom dotrajanih in nedelujočih črpalk za črpanje vode.
V zaselku Struge v občini Luče so bili odrezani od sveta. Ljudje so bili ujeti, polovica zaselka se je spremenila v otok. Prebivalci so pred deročo vodo, ki je vdrla v hiše, zbežali na strehe - z njih so jih reševali s helikopterjem. Pravi čudež je, da so vsi prebivalci ostali živi. Podoba zaselka je povsem spremenjena, avtomobilov in glavne ceste v Solčavo ni več. Domačinom je ostalo le to, kar so imeli na sebi.
Statiki so le odmahnili z roko in povedali, da ni več mogoče čakati, hišo je treba porušiti. Rešili so, kar so lahko, in s prijatelji izpraznili tri tedne staro stanovanje. Od petih objektov bo ostal le tri leta star hlev.
V Medvodah so zadnje dni na delu številne intervencijske ekipe, pridružili so se jim številni prostovoljci. Na pomoč pri odvozu nepregledne količine smeti, odpadkov in naplavin so s tovornjaki prišli celo iz prijateljskih občin Koper in Kočevje, številni pa se čudijo, kako jo je v središču kraja brez večjih posledic odnesla stavbe knjižnice. V Medvodah je bil Luka Hvalc.
Na Gorenjskem se je vse skupaj začelo z močnim deževjem prejšnji četrtek, najprej so na tem koncu Slovenije reke prestopile bregove. V Poljanski dolini, Škofji Loki in Selški dolini se je bližala katastrofa.
Pogovor z Anito Ogulin, predsednico ZPM Ljubljana Moste-Polje.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o čustvih, koordinaciji in prostovoljcih.
Gasilec in pek Tomaž Steblovnik je za 24 ur ostal ujet med plazovi, s kombijem kruha. S sodelavcem sta ga podelila med krajane, kamor sta se zatekla. Ko ju je rešil helikopter, Tomaž ni odlašal in odšel kot radioamater pomagat v klicni center. V družinski hiši, ki jo je Savinja poplavila do 1. nadstropja, je poudarjal, da je njuna zgodba samo malenkost v primerjavi z drugimi. Pokazal je na hišo nedaleč stran: “Mlad par, nova hiša, dve noči sta spala v njej, zdaj je napol uničena.”
V letošnjem poletju je bilo poplavljenih veliko vrtov in njiv. Poplavljena območja moramo nujno ločiti na tista, ki so zaradi zalivanja kleti, poškodovanih obratov, skladišč in kanalizacij potencialno močno kontaminirana in na tista, ki so doživela manj nevarne, a za vrtnine vseeno potencialno uničujoče poplave. Za vse površine najprej velja, da jih je treba takoj, ko vlažnost zemljine to dopušča, prerahljati z rahljalniki ali orodji, ki v zbito zemljo dovajajo kisik. Sicer v njem ostajajo živi le tisti mikroorganizmi, ki povzročajo gnilobo, je v svetovalni oddaji Radia Maribor opozorila kmetijska svetovalka, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak.
Katastrofalne ujme so opustošile marsikateri most po državi, o številki je še prezgodaj govoriti. Oglasili smo se na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, kjer se s projektiranjem in revizijo mostov med drugim ukvarja dr. Tatjana Isaković. Kot je poudarila, imamo za projektiranje mostov skupne evropske standarde in če se uporabljajo pravilno, ne bi smelo biti težav. "Vendar pa moramo vedeti, da je bil to tako izjemen dogodek in da takih vodostajev in tolikšnih hitrosti vode pod njimi tudi aktualni predpisi težko predvidijo," je poudarila. Ključno težavo pa vidi tudi v ponovni reviziji, ki je pri nas – ni, zaradi česar smo po njenem zagotovo unikum v Evropi.
Vrata so nam odprli v Visokonapetostnem laboratoriju Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani, kjer preizkušajo visokonapetostne naprave v Sloveniji, s posebno mobilno enoto pa so svojim naročnikom na voljo tudi na tujem.
Nada Jamšek, ki skupaj z možem Martinom v Mostah pri Komendi skrbi za 120-glavo čredo živine pravi, da je živina poplave presenetljivo dobro prenesla.
Neveljaven email naslov