Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj let po zaprtju obalne ceste za promet, naj bi priobalni pas začel dobivati novo podobo. V ta namen je bil razpisan javni natečaj, ki je prinesel zanimive rešitve.
Sogovornica:
- krajinska arhitektka Darja Matjašec, predsednica ocenjevalne komisije
Nekaj let po zaprtju obalne ceste za promet, naj bi priobalni pas začel dobivati novo podobo. V ta namen je bil razpisan javni natečaj, ki je prinesel zanimive rešitve.
Sogovornica:
- krajinska arhitektka Darja Matjašec, predsednica ocenjevalne komisije
V zadnjem delu letošnje serije Poletje v laboratoriju se spuščamo globoko na oceansko dno. Sodelavca Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Tinkara Tinta in Tihomir Makovec sta se to poletje pridružila štiritedenski raziskovalni odpravi na vzhodnem Pacifiku. V raziskovalni ekspediciji, ki jo je vodila dr. Monika Bright iz Univerze na Dunaju, so pod globokomorskimi hidrotermalnimi vrelci odkrili doslej še neodkrit habitat, kar velja za prelomno odkritje na področju morske mikrobiologije. Bili so prvi v zgodovini, ki so pogledali v jame pod vrelci. Z nami pa delita tudi svojevrstne izkušnje enomesečnega bivanja na visokotehnološko opremljeni ladji sredi Pacifika, daleč od civilizacije, daleč od trgovskih poti.
Od leta 2004 je 26. avgust med drugim tudi svetovni dan psov, ki nas spomni, da si tudi psi zaslužijo dobro življenje in skrb zanje. Zato smo se oglasili v ljubljanskem Zavetišču za zapuščene živali, ki pa je bilo ustanovljeno 4. oktobra 2002, na svetovni dan živali. Ustanovila ga je Mestna občina Ljubljana, zdaj pa z njim upravlja zavod Živalski vrt Ljubljana.
Je višji znanstveni sodelavec na oddelku za študije konfliktov in razvojne študije na univerzi v Gentu ter raziskovalec tunizijskega Observatorija za prehransko neodvisnost in okolje.
Zaspanost za volanom je poleg vožnje pod vplivom alkohola, uživanja drog ali drugih prepovedanih snovi ter uporabe mobilnega telefona, ki mu med vožnjo namenjamo preveč pozornosti, eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče. Mikrospanec ali z drugimi besedami kratkotrajno spanje do največ 15 sekund se ne pojavi nenadoma, ampak nas nanj opozori naše telo. Da je boj z nevidnim sovražnikom neuspešen, se strinjajo tako v zdravstveni kot tudi v prometni stroki, vsi pa opozarjajo, da znakov utrujenosti ne smemo ignorirati, temveč se moramo v izognitev usodnim posledicam nanje pravočasno in ustrezno odzvati.
Teden, ko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani ravno poteka Poletna šola strojništva, preživljamo v enem od tamkajšnjih laboratorijev. Na dislocirani enoti v Tehnološkem parku deluje Laboratorij za eksperimentalno mehaniko, kjer izvajajo vse vrste poskusov s polimeri. Kaj točno so polimeri, zakaj kljub tujosti izraza predstavljajo nekaj najbolj običajnega v našem življenju in kaj ima pri vsem tem čokolada?
V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih objektov, iščejo varnejše rešitve. Ena od možnosti je tudi preselitev dveh naselij ob Letuški gmajni na drugo lokacijo v občini.
Spletna aplikacija Poplave 2023 piše, da je do zdaj pomoč prizadetim v poplavah ponudilo več kot 33 tisoč ljudi. Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Notranjsko, ki koordinira prostovoljce ocenjuje, da na terenu še vedno potrebujejo prostovoljsko pomoč. Poleg tega poziva vse, ki se bodo prijavili kot prostovoljci, naj ustrezno napišejo kdaj lahko ponudijo pomoč. Tako bodo tudi koordinatorjem in tistim, ki pomoč potrebujejo, olajšali delo.
Med finančnimi pomočmi, namenjenimi prizadetim v ujmi, je tudi izredna denarna socialna pomoč, za katero upravičenci lahko zaprosijo pri Centrih za socialno delo. Kdo ima do nje pravico in kako hitro je ta izvedljiva, kako prosilec dokaže svojo škodo, če ta uradno še ni popisana, kakšna bodo merila za višino dodeljene pomoči, sploh pri tistih upravičencih, ki do ujme še niso bili prosilci za socialno pomoč? Bodo te pomoči kakor koli vplivale na višino ostalih socialnih transferjev ali na upravičenost do drugih vrst pomoči pri humanitarnih organizacijah oz. drugih državnih organih?
Poletje je čas, ko se praviloma pogosteje odpravljamo na daljša potovanja z avtomobili – ne le mi, temveč tudi naši kosmati prijatelji. V primeru, da nimamo možnosti, da bi naše ljubljenčke pustili v varstvu, ali pa bi počitnice preprosto želeli deliti tudi z njimi, jih moramo izpostaviti dolgotrajnejši vožnji v avtomobilu. Ta pa je lahko zanje stresna in tudi nevarna. Da bi bila vožnja zanje čim udobnejša in da bi varno pripeljali na cilj tako njih kot tudi sebe, je pomembno, da upoštevamo pravila, ki določajo pravilen prevoz hišnih živali.
V Sloveniji se ne izvaja le popis prebivalstva, temveč tudi gozda. Za to med drugim skrbijo strokovnjaki Gozdarskega inštituta. Na terenu so tretjino leta, v tem času pregledajo 800 gozdnih ploskev po vsej državi, na katerih podrobno popišejo vsako drevo, grm in odmrla drevesa. Iz prve roke povedo, da se lesna masa v naših gozdovih povečuje in da pri nas raste toliko dreves, da bi jih lahko naložili na skoraj 17 milijonov tovornjakov.
V aplikaciji Poplave 2023 je prijavljenih več kot 30.000 ljudi, ki so bili pripravljeni oditi na pomoč kamorkoli po državi, pomagati in odpravljati posledice poplav prejšnji konec tedna. Preverjamo, kako delo poteka na terenu v Letušu v Savinjski dolini, kjer od jutranjih ur sanirajo namočen parket.
Eno od kapniško najbogatejših jam pri nas so prvi turisti obiskali že leta 1633 in tako letos zaznamujemo 390-letnico turizma v Vilenici in 60 let od njenega vnovičnega odprtja po tem, ko so v obdobju, v katerem je bila Primorska pod Italijo, Italijani zaminirali vhod vanjo. Jama, ki je ime dobila po vilah, ki po dežju še vedno včasih priplešejo iz jame, se ponaša z izjemnimi kapniki in pot do najlepše in zadnje Vilinske dvorane vodi prav po kapniškem rovu, v katerem so jamarji Jamarskega društva Sežana, ki skrbi za jamo, prepoznali različne figure, od Aristotela pa do Kipa svobode.
Letni kino Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova te dni združuje film, literaturo in posameznike, ki jih zanima stanje sveta oziroma kako ustvariti boljšo prihodnost. Odvija se namreč festival Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ob festivalu v branje priporočajo: - Odrast: besednjak za novo dobo (zbornik) - Vesna Liponik: Roko razje - Tanja Badalič Volk: Razraščanja - Irena Štaudohar: Fižolozofija: čudeži vrtnarjenja - Jernej Županič: Navade in uzance - Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija - Jedrt L. Maležič: Napol morilke - Lučka Kajfež Bogataj: Planet voda - Boris Kolar: Potopimo Islandijo - Arkadij in Boris Strugackij: Piknik na robu ceste - Moritz Wienert: Samo mi smo - Ugo Bienvenu: Privzete nastavitve
Poplave so ob vsem opustošenju, ki so ga povzročile na infrastrukturi, ogrozile tudi mnogo človeških življenj. Tisti, ki so ostali ujeti v svojih hišah, so upali na prihod pomoči - največkrat so to prvo pomoč zagotovili gorski reševalci. Pri prebijanju do ljudi, ki so ostali odrezani od sveta, so morali uporabiti prav vsa svoja znanja in moči. S pripadniki Gorske reševalne službe Škofja Loka se je Jan Grilc pogovarjal o tehniki helikopterskih in drugih reševanj, o odzivih evakuirancev in naporih reševalcev. Opozorili so tudi na stisko svojih kolegov v Kamniku in Črni na Koroškem. Poplave so namreč hudo poškodovale prostore in dobršen del opreme tamkajšnjih gorskih reševalcev, zato bodo zdaj potrebovali precej pomoči. Njihovo prostovoljsko delo z umiritvijo razmer po ujmi seveda ni končano, še naprej namreč rešujejo v gorah in opremo bodo nujno in hitro potrebovali. Foto: GRS Škofja Loka
Na tistih poplavljenih območjih, ker so se vode že umaknile in stavbe niso zasute tudi s hudourniškim gruščem in plazovi, so ljudje osnovno čiščenje prostorov večinoma že lahko opravili, zdaj prihaja čas dolgotrajne, naporne in zelo drage sanacije stavb. Sanacija je kompleksen proces. Voda je zalila tudi skrite dele stavb, pravi obseg škode pa se bo pokazal šele skozi čas, zato je treba biti pri sanaciji zelo previden, je med gostovanjem v Svetovalnem servisu na Prvem programu radia povedal dr. Samo Gostič, vodja laboratorija na Gradbenem inštitutu ZRMK. Ponujamo nekaj nasvetov iz pogovora, ki ga je vodil Bojan Leskovec.
Ena od turističnih kmetij v idilični kraški vasi Avber je na pripravah na mednarodno tekmovanje iz astrofizike gostila najboljše slovenske dijake v fiziki in astrofiziki. Na pripravah so kot mentorji sodelovali bivša tekmovalca na olimpijadah iz astronomije in astrofizike Ema Mlinar in Jon Judež ter matematik Jakob Jurij Snoj. Vodja priprav je bil Vid Kavčič, tudi bivši olimpijec, poleg večletnih vodij ekipe Andreja Guština in Dunje Fabjan.
V vrtinec dogodkov preteklega konca tedna so bili vpeti tudi dežurni prognostiki in hidrologi na Agenciji za okolje.
Poveljnik Gasilske Zveze Slovenije o intervencijah po poplavah.
Tudi Ljubljana se ni izognila poplavam, tokrat so še najbolj prizadele severovzhodni rob glavnega mesta ob reki Savi. V Sneberjah je najhuje prizadeti območji obiskal Damjan Zorc.
V Črno na Koroškem se je terenska ekipa Vala 202 čez Sleme peljala za gasilskim konvojem, ki je prišel na pomoč v dolino pod Peco. Štab, kjer poteka vsa organizacija, je v Centru za usposabljanje delo in varstvo. Tam je od zgodnjih jutranjih ur pravo mravljišče vseh, ki skrbijo za koordinacijo dela in sanacije, nudijo tudi psihološko pomoč. Ena izmed najbolj zaposlenih je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak, ki jo je novica o tem, da se na Koroškem obetajo hude poplave ujela v Dalmaciji.
Neveljaven email naslov