Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetija leži v Spodnjih Grušovljah, 1 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Usmerjeni so predvsem v pridelavo mleka, obdelujejo tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo okoli 170 glav živine, kjer je 80 krav molznic, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 700.000 l mleka. Ker je bilo med karanteno povpraševanja manj, so svoje izdelke morali dostavljali tudi na domove kupcev.
1481 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Kmetija leži v Spodnjih Grušovljah, 1 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Usmerjeni so predvsem v pridelavo mleka, obdelujejo tudi 60 ha kmetijskih zemljišč. V hlevu imajo okoli 170 glav živine, kjer je 80 krav molznic, ostalo je mlada živina. Letno pridelajo okoli 700.000 l mleka. Ker je bilo med karanteno povpraševanja manj, so svoje izdelke morali dostavljali tudi na domove kupcev.
V četrtkovi rubriki Podjetna pozitiva smo gostili Anžeta Fiderška iz Moje kavarne v Mariboru. Pripravil Robert Levstek.
Katja Rinc iz Hoč je 21. oktobra javnosti predstavila otroško slikanico z naslovom Nad mavrico, ki je rezultat prebolevanja izgube. Katja je namreč v 30. tednu nosečnosti rodila mrtvega otroka, Aljo, ki bi bila oktobra stara devet let. To je bila velika izguba tudi za Aljino, takrat dve leti in pol staro sestrico Evo. Razložiti ji je bilo treba, da ne bo odraščala s sestrico, ki jo je nestrpno pričakovala. Naša sogovornica si je zelo želela, da bi si pri tem lahko pomagala s kakšno slikanico; ker je ni našla, se jo je odločila napisati sama. Ob takšnih dogodkih se družina srečuje s številnimi čustvi in občutji, sorojencem pa je treba predvsem dati občutek varnosti in odgovoriti na njihova vprašanja.
Urbano kmetovanje je kmetovanje, katerega cilj je lokalna pridelava hrane, filozofija pa preprosta – če pridelamo to, kar jemo, tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in jemo zdravo. Prednosti pa je še več in prav o tem govorimo v praznični reportaži, za katero smo obiskali mariborski Skupnostni urbani eko vrt in se pogovarjali tudi s kmeti iz okolice Maribora, ki oskrbujejo mestno prebivalstvo.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota že dve desetletji preučuje življenjske zgodbe in navade ljudi v Pomurju in Porabju, tudi prehransko dediščino. Pred dnevi je izšla njena knjiga z naslovom Lačni nismo bili, bilo pa je siromaštvo deloma kot izzven projekta Evropska gastronomska regija, pravzaprav pa kot sad dvajsetletnega preučevanja omenjene dediščine, večidel na terenu. Knjiga je opremljena z neolepšanimi fotografijami jedi in je obenem katalog muzejskega gradiva. Poljudna in pregledna bo v veselje vsem, ki jih zanimajo sociološki in antropološki vidiki kulinarike.
Število turističnih kmetij v Sloveniji v zadnjih letih narašča, hkrati se povečuje tudi delež nastanitev, ki jih ponujajo. Pri Združenju turističnih kmetij ocenjujejo, da so svoje poslanstvo dobro opravili tudi v koronskem času, saj so jih spoznali gostje, ki prej nanje sploh niso pomislili. Govorimo pa tudi o izzivih.
V četrtkovi pozitivi smo gostili Tadeja Špraha iz vulkanizerstva TDS.
Od začetka septembra so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana obravnavali več kot 100 zastrupitev z gobami. Od tega so trije ljudje zaužili zeleno mušnico, pet ljudi pa rdečo ali panterjevo mušnico. Pozanimali smo se tudi v UKC Maribor, od koder so sporočili, da sicer vsako leto obravnavajo nekaj blažjih zastrupitev z gobami, na sezono od 10 do 20. Ljudje poiščejo pomoč zaradi slabosti in bruhanja, vendar jo odnesejo brez prizadetosti notranjih organov. Letos niso imeli primera hujše zastrupitve in za zdaj noben bolnik ni potreboval hospitalizacije, gobarjem pa tudi zdravniki svetujejo nabiranje le tistih gob, za katere so popolnoma prepričani, da so užitne. Oglasili smo se pri človeku, ki se na gobe dobro spozna, pri Slavku Šerodu, predsedniku Gobarskega društva Lisička iz Maribora.
Radijsko smo se ozrli na srečanje, ki je bilo minuli četrtek na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor. Na njem so se študentom predstavila različna podjetja, ki se zavedajo težav zaradi pomanjkanja kadra in dobre delavce iščejo že med dijaki in študenti.
16. oktobra bomo zaznamovali svetovni dan oživljanja. V Sloveniji OD 1500 DO 1.00 ljudi na leto doživi nenaden srčni zastoj. Večina se jih zgodi v navzočnosti družinskih članov, prijateljev in drugih laikov, zato je ozaveščanje izjemnega pomena. Najpomembnejša je takojšnja masaža srca - tako možgane oskrbimo s kisikom - in klic na številko 112. Tam aktivirajo tudi prve posredovalce, ki so lahko na prizoršču še pred reševalci. Najpomembneje je ohraniti zbranost, najslabše pa storiti nič. »Človek, ki mu zastane srce je mrtev. Če mu ne pomagamo, njegovo smrt le podaljšamo«, boste slišali zdravnika v eni od obeh zgodb, ki sta se izšli dobro, predvsem po zaslugi hitrega ukrepanja.
V četrtkovi jutranji rubriki Podjetna pozitiva smo gostili Tomaža Kolariča iz podjetja Filo d.o.o..
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Začel se je Evropski teden mobilnosti, ki letos poudarja pomen dobro povezanih skupnosti za dvig kakovosti bivanja. Pobudi se je letos pridružila skoraj polovica vseh slovenskih občin, tudi mariborska, kjer bo dogajanje do 22. septembra osredotočeno predvsem na mlade. Med drugim bodo pripravili delavnice s temo varne uporabe skirojev v mestu in kolesarski zajtrk.
Reka Drava povezuje štiri države. Ob njej se je v preteklosti razvilo življenje – je dom pticam in ponovno tudi bobrom. Ponuja možnost povezovanja in združevanja akterjev v različne oblike razvoja območja – od športne. turistične in kulturne ponudbe na reki do naravovarstvenega turizma. Regionalna razvojna agencija za Podravje - Maribor je zato z desetimi lokalnimi akcijskimi skupinami izvedla projekt Naša Drava in povezala 45 partnerjev na območju.
Druga polovica meseca bo v Murski Soboti v znamenju svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni. Podrobneje smo ga predstavili v nedeljskem popoldnevu.
Cene plina in elektrike na borzah skačejo v nebo, pred ogrevalno sezono pa mnogi svarijo pred energetsko draginjo, kakršni še nismo bila priča. Slovenska politika zahteva od Evropske unije, da poseže na trg energentov, s 1. septembrom pa znižuje davek na dobavo električne energije, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in za daljinsko ogrevanje za vse uporabnike. Slišali pa boste tudii, kako je na prihajajočo zimo pripravljeno mariborsko podjetje Energetika
Pred vrati je začetek novega šolskega leta, pouk pa bo tokrat znova organiziran kot v predkoronskih časih: brez mask, mehurčkov in prekinitev. Za omejevanje epidemije ostajajo v veljavi le priporočila, in ne več obveze. O tem, kakšna so, kako bo država pomagala šolam in staršem pokriti naraščujoče stroške prehrane in ogrevanja in kašne so še posebnosti tega šolskega leta, prisluhnite v sredini oddaji Aktualno
Gostja je bila ravnateljica mariborske osnovne šole Prežihovega Voranca profesorica Barbara Pernarčič, pred dvema letoma prejemnica priznanja Blaža Kumerdeja, ki ga podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso.
Neveljaven email naslov