Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1574 epizod
1574 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.
Na Ptuju so pred prazniki pripravili obnovitveni tečaj cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje za starejše voznike motornih vozil. Gre za dogodek, ki ga zadnjih nekaj let pripravljata ptujska: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Udeležba je bila številčna, avtorica reportaže pa je tudi sama osvežila znanje, poklepetala z vozniki in inštruktorji in se z njimi peljala po Ptuju.
Govorili smo o ekoloških živilih v šolah in vrtcih. Slišali smo, kako pomembno je, da občutljive skupne kot so denimo otroci uživajo na tak način pridelano hrano, saj raziskave kažejo, da z različnimi, tudi s škodljivimi snovmi obremenjena hrana vpliva na otrokov kognitivni razvoj.
Prve dni novembra, je spomin na pokojne osebe, še kako živ in marsikje tudi nezaceljen. Nedavno je izšla knjiga Preobrazba bolečine, avtorja patra Ivana Platovnjaka, jezuita Slovenske province Družbe Jezusove. Knjiga poleg nasvetov in spodbud, ponuja konkretno pomoč za žalujoče in koristi tudi tistim, ki spremljajo ljudi na poti žalovanja. Se žalovanje sploh kdaj konča?
Septembra smo se spomnili 120 letnice rojstva književnika in politika Edvarda Kocbeka. Njegova zbirka novel Strah in pogum je del gradiva za letošnji msturitetni esej z naslovom: Človek na razpotjih časa
Prisluhnite praznični oddaji v čast 31.oktobru – dnevu reformacije. Mikrofonsko se bomo preselili v Evangeličanski center v prekmurski prestolnici Murski Soboti. Sodelovali bodo: evangeličanski škof mag.Leon Novak kot gostitelj ter slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika akademik dr.Marko Jesenšek, prof.pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr.Borut Holcman in domačinka dr.Klaudija Sedar, jezikoslovka, dobra poznavalka zgodovine Prekmurja in protestantizma, direktorica murskosobošnega Zavoda Primož Trubar, je pa tudi članica Programskega sveta RTV Slovenija. Torej kako revolucionarnih duh protestantizma šestnajstega stoletja nagovarja ta sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času…
Praznični dan, četrtek, 31. oktober, smo v nočnem programu začeli s pogovorom o pomenu reformacije za slovenski jezik. Gost Staneta Kocutarja je bil prof. dr. MARKO JESENŠEK.
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Ob svetovnem dnevu hrane smo sredino aktulano temo namenili tej življenjsko pomembni dobrini, s katero v času potrošništva pogosto malomarno ravnamo. Posvetili smo se našim prehranjevalnim navadam; izvedeli kako se te spreminjajo skozi čas, in kaj prinašajo nove prehranske smernice v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Raziskava Mladina 2024 je pokazala rekordno nizko stopnjo brezposelnosti mladih, ki pa se kljub izboljšanju makroekonomskih razmer ne počutijo nič bolje kot leta 2018. So tudi bolj pesimistični glede svoje in prihodnosti družbe, najbolj pa jih skrbi stanje zdravstvenega sistema. Raziskava je tudi pokazala, da se mladi bolj zanimajo za politiko, in zaznala zasuk v desno.
Stari most bo od jutri znova odprt za promet z motornimi vozili. To odločitev je popoldne sporočil mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem pojasnil, da bo veljala omejitev hitrosti 30 km/h, na prehitre voznike pa bo prežal radar.
Popotniki so si v okviru dvodnevne študijske ture ogledali Svet konj v Starošincih, Alpaka ranč v Poljčanah, krčmo Janževina v Halozah, Muzej Alfija Nipiča v Jarenini in še kaj.
Neveljaven email naslov