Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tukajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja; Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
1477 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tukajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja; Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Radio Maribor 11. maja praznuje 77 let. Na današnji dan ob 13-ih je iz stanovanja v Tyrševi ulici v etru zadonel nastop godbe Slovenskega narodnega gledališča in začela se je prva, slovesna oddaja Radia svobodni Maribor. Tudi tisto obdobje je bilo delovno-organizacijsko in politično precej burno, odmev časa, ki je sledil, pa so sodelavci radia do danes ujeli v tisoče prispevkov in oddaj. Pogovarjali smo se z ljudmi, ki ustvarjajo in spremljajo dogajanje v mestu in regiji – s pisateljem Tonetom Partljičem, poslanko DZ Lidijo Divjak Mirnik, etnologinjo Jernejo Ferlež, glasbenikom Tinetom Matjašičem in komunikologom mag. Petrom Čakšem.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so pred dnevi pripravili posvet o etičnih stališčih in pravnih dilemah v zvezi z evtanazijo in o pomoči pri samomoru. Zdravniki, ki so se udeležili posveta, so se izrekli zoper obe možnosti in izrazili pomisleke v zvezi s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v Združenju za dostojno starost Srebrna nit. V prispevku smo povzeli nekatere razmisleke s posveta, razlage pripravljalcev predloga zakona in komentar gospe, ki se je odločila svojo voljo za končanje življenja uresničiti v tujini, čeprav bi to raje storila doma, pa ne more.
Popeljali smo vas po svečinskem Vinotourju – poti med vinogradi, kjer imajo od nedavnega tudi interaktiven zemljevid. Pet krožnih potim vodi čez dvorišča slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij.
Prvega maja letos je RTV center v Mariboru obiskala večja skupina učencev osnovne šole Oplotnica in njene podružnice Kebelj. Z njimi sta bili učiteljici slovenskega jezika – prof.Nataša Črešnar in prof.Tatjana Hren Dizdarević. Tone Petelinšek je pripravil z njimi poseben prazničen pogovor - o vrednotah, šoli, učiteljih, medgeneracijskem dialogu in o mnogih drugih stvareh s katerimi se srečuje vsaka generacija na novo - na njej lasten način… Tehnična realizacija Igor Pirkovič.
Agronom in krajinski arhitekt magister Niko Stare, leta 2020 dobitnik zlatega grba mesta Maribor, velja za pionirja krajinske arhitekture na slovenskem severovzhodu. V več kot štirih desetletjih je bil z Zavodom za urbanizem, vpet v vse velike urbanistične projekte Maribora. Njegov pečat nosijo ureditve površin mestnih parkov, pokopališč, drevoredov, trgov, stanovanjskih sosesk, šol, cerkva, tudi RTV centra Maribor pod Pekrsko gorco in kulturnih spomenikov. Je bil pa april 1942, mesec Nikovega rojstva, zaznamovan z nepojmljivo tragiko. 7. aprila so nacisti za zidom mariborskih sodnih zaporov ustrelili njegovega očeta Franceta, 37 letnega tesnega sodelavca Osvobodilne fronte, sicer rudarskega inženirja v Velenju. Niko je privekal na svet nekaj dni po očetovi tragični smrti. Le po srečnem naključju se je mama tik pred porodom izognila aretaciji …..
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz parlamentarnih strank smo vprašanja o korupciji in investicijah v zdravstvu, vplivu dražjih energentov na gospodarstvo in razvoju mariborskega letališča zastavili v četrtek, 21. aprila 2022.
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz neparlamentarnih strank smo vprašanja o pomanjkanju zdravstvenih kadrov, manjku tujih investicij in prometni infrastrukturi, kot sta mariborska obvoznica in tunel, zastavili v četrtek. 14. aprila 2022.
V precej rednih intervalih prihajajo v javnost primeri, ko ljudje naključno - običajno pa zaradi pošte, ki naslovljena na tuje ime prispe na njihov naslov - ugotovijo, da so tam prijavljene še druge osebe, običajno tuji delavci. Zadnjih nekaj primerov je bilo zabeleženih na Ptujskem. Lažna prijava je kaznivo dejanje, a zakonodaja na tem področju ni dovolj urejena; referent na upravni enoti namreč ni dolžan preverjati verodostojnosti pooblastil. Vsiljuje se tudi vprašanje, ali je takšna prijava mogoča brez vednosti oziroma pomoči zaposlenih na upravni enoti, policija pa zaradi interesa preiskave podrobnosti ne more predstaviti.
Predvolilna soočenja na Radiu Maribor namenjamo lokalni problematiki iz Maribora in Podravja. Kandidatom iz parlamentarnih strank smo vprašanja o čakalnih vrstah v zdravstvu, trgu dela in energetski infrastrukturi zastavili v četrtek, 7. aprila 2022.
Mariborski del nacionalne mreže KONS je pripravil več raziskovalno-umetniških delavnic, med njimi delavnico tričlanskega umetniško-raziskovalnega kolektiva BridA z goriškega. Mladi udeleženci so spoznali, kako lahko izmerjena resničnost oziroma goli podatki postanejo umetniško delo, s člani kolektiva pa smo se pogovarjali o našem življenju, obkroženem s podatki, o njihovem zbiranju, upravljanju in manupuliranju z njimi.
Predstavljajte si, da ste 20-leten študent iz Ukrajine, ki je odpotoval na študijsko izmenjavo v Slovenijo, v Maribor, poln pričakovanj in želje po novem znanju, izkušnjah in prijateljih. Teden dni po vašem odhodu v domovini izbruhne vojna, kmalu zatem izgubite stik s svojci. Ni ga, ki se ne bi počutil povsem samega na vsem svetu. Vse to je doletelo Stanislava Pinchuka študenta računalništva in informatike iz ukrajinskega Černigova, mesta, ki se spreminja v ruševine. Njegov študijski semester na UNiverzi v Mariboru v okviru programa Erasmus se izteče julija, kaj pa potem? Če se vojna ne bo končala, če bo uničenje države popolno, prihodnost ljudi pa uničena in odvisna od tuje pomoči?
S Farido Amiri, mlado pravnico iz Afganistana, ki od jeseni živi v Mariboru, smo se pogovarjali o temeljnih človekovih pravicah in o bolečem zavedanju, kako ranljive so. Medtem ko v Ukrajini divja vojna, bomo spomnili, da drugod vojne, represija, zlorabe, pomanjkanje in trpljenje niso izginili.
Na Poljsko smo poklicali znanega mariborska humanitarca Borisa Krabonjo, vendar tokrat profesorja zgodovine na Srednji ekonomski šoli Maribor. Svojim dijakom in drugim zainteresiranim državljanom namreč tam, na kraju samem, razlaga strahotno zgodovino nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob tem obisku so predvidena štiri vodenja, vsako traja štiri ure in pol in je čustveno in psihično izčrpavajoče. Ko bo ta opravil, jih bo imel za seboj že 60. Kako te strašne zgodovinske lekcije postaviti v sedanjost in v okvir sodobnih geo-političnih okoliščin, ga je vprašala Irena Kodrič Cizerl.
Pogovarjali smo se z mariborsko violinistko in koncertno mojstrico v SNG Maribor Oksano Pečeny, Ukrajinko po očetu in Rusinjo po materi. Leta 1991 je stara osem let prišla iz Kijeva v Slovenijo in si tu ustvarila dom in umetniško ime. Zdaj zaskrbljeno spremlja dogajanje v Ukrajini, še posebej v Kijevu, kjer ima sorodnike in prijatelje. Irena Kodrič Cizerl se je z njo pogovarjala o strahu pred zaostrovanjem vojne in o upanju, da se ta čim prej konča. Kot umetnica je komentirala tudi pozive nekaterih, da bi bilo treba ob sankcijah proti Rusiji bojkotirati tudi rusko umetnost, ruske ustvarjalce in poustvarjalce …
Vpis in število diplomantov na študijskih programih pedagoške tehnike je od leta 2007 upadel za 70 odstotkov, skupno na vseh pedagoških študijskih programih naravoslovno-matematično-tehničnih predmetov pa za 60 odstotkov. S trenutnim številom diplomantov Univerz v Mariboru in v Ljubljani lahko zadostijo samo dobro polovico potreb po osnovnošolskih učiteljih teh predmetov. Plat zvona se oglaša že nekaj časa. Stane Kocutar.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Prispevek je pripravila Lidija Cokan.
Mimoidoče na Koroški cesti v Mariboru bo tudi še ves februar nagovarjal velik oglas, nameščen na pročelje galerije K18. V njem mlad moški, star 33 let, iz Sarajeva v Bosni in Hercegovini išče osebo, s katero bi se lahko pogovarjal o umetnosti. Napis je dvojezičen, tudi v angleščini, telefonska številka pa +387 62 130 153. Na njej se oglasi sarajevski umetnik Bojan Stojčić, ki je skupaj s Hano Ćurak avtor projekta. V Mariboru sta ga postavila v času in okviru umetniške rezidence nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže. Ker smo vajeni prek oglasov tržiti od vina do odojkov, od rabljenega pohištva do dobro ohranjenih avtomobilov, in celo ljubezen!, je Ireno Kodrič Cizerl zanimalo, kakšen je bil odziv na debato o umetnosti.
Leto 2021, ki se izteka, je bilo na mnogih področjih v marsičem podobno lanskemu, tudi na področju zdravstva. Pandemija koronavirusa ne pojenja. Še več – zdi se, da nas z vedno novimi različicami do običajnega življenja čaka še dolga pot. O vplivu in posledicah epidemije na zdravje ljudi in zdravstveni sistem se oziramo v tokratni reportaži.
Neveljaven email naslov