Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1475 epizod
1475 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Teja Hižman z mariborske območne izpostave Zavoda za zaposlovanje deluje na področju kariernega svetovanja in pomaga šolajoči se mladini pri orientaciji, prav tako pa pomaga tudi iskalcem zaposlitve in dolgotrajno brezposelnim.
Danica Mihelič iz Maribora je neverjetno vitalna stoletnica. 23. septembra bo stara sto dve leti in še vedno vozi avtomobil, vsak dan kuha, kosi, vlaga sadje in zelenjavo, celo seka drva. Leta 1947 se je priselila v Maribor, v tukajšnji bolnišnici delala kot operacijska sestra, se poročila, rodila sina in se upokojila leta 1973. To je samo nekaj pomembnejših dogodkov iz njenega življenja; Irena Kodrič Cizerl jo je obiskala in skupaj sta obudili spomine in izpostavili nekatere življenjske prelomnice.
Radio Maribor 11. maja praznuje rojstni dan, danes je njegov 78. Naša zgodba se je začela leta 1945 v enem izmed stanovanj v Tyrševi ulici, točno ob 13-ih. Takrat je v etru zadonel nastop godbe Slovenskega narodnega gledališča in začela se je prva, slovesna oddaja Radia svobodni Maribor. Obletnico vsako leto zaznamujemo drugače, letos smo pred mikrofon povabili ljudi, ki jih ne poznate in ne slišite v etru, so pa pomemben del delovanja našega radijskega sistema. Pripravili smo različne izjave; v njih boste slišali med drugimi kuharico Nado, informatika Tomaža, receptorko Branko, realizatorko Brigito, tehnika Zorana in Saro, najmlajšo članico trdnega jedra novinarskega kolektiva.
Pikniki in druženja na prostem so v lepem vremenu priljubljena dejavnost, njihova sezona pa se običajno začne z majem. Predstavili bomo lep primer tradicionalnega medsosedskega druženja v Selnici ob Dravi. Pred približno 15-imi leti so se začele tam na pikniku družiti štiri družine v Ulici ob gozdu, prvi uradni veliki medsosedski piknik ulice pa je bil leta 2010. Če le gre, ga pripravijo maja, zadnje čase pa se termin zaradi različnih obveznosti pomika med pomladjo in jesenjo. Tudi letos se bodo »uličarji«, kot si pravijo ljubkovalno, srečali na velikem medsosedskem pikniku jeseni in takrat bo ob slovenski zastavi ponovno zaplapolala tudi njihova uličarska. V Selnico ob Dravi se je odpeljala Irena Kodrič Cizerl.
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
Branje – dekodiranje zapisanih znakov in oblikovanje pomena zapisanega je v samem začetku, ob učenju branja naporno dejanje, vendar je ves trud poplačan, ko za zapisanimi črkami odkrivamo nove svetove, nova znanja, spoznanja in nam vedno znova prinese neskončno užitkov. Velikokrat slišimo, da mladi danes ne berejo, vendar ni povsod in vedno tako. Na šolah, kjer so vključeni v projekt Branje ne pozna meja/Čitanje ne poznaje granica dokazujejo nasprotno. Učenci, vključeni v to prostovoljno dejavnost, veliko berejo in ob tem uživajo, berejo z veseljem. Dodatno veselje pa jim prinese tudi srečanje z vrstniki iz druge države, ki so jo do takrat spoznavali le preko literarnih del in zapisane besede. V naslednjem prispevku smo podrobneje spoznali ta projekt. Na prireditvi ob 10-letnici projekta je bila Romana Fekonja.
O svojevrstnem uporu zoper ležerno, udobno, a pogosto prazno vsakdanje življenje v sodobni družbi smo se pogovarjali z Ivano Leskovar, planinsko vodnico in ljubiteljico narave. Vedno znova se loteva zahtevnih potovanj v visokogorje, kjer preizkuša svojo fizično in mentalno vzdržljivost. To jo bogati in njenemu življenju daje smisel.
V tem pomladnem času, ko je narava v svojem bujnem razcvetu, bo naš gost biolog in zdravnik Luka Kristanc, ki ga narava zanima v najširšem smislu, še posebej pa sistematična in uporabna botanika, fitoterapija, ekoterapija ter naravovarstvo. Je avtor obsežne knjige z naslovom Samonikle užitne in zdravilne rastline Slovenije in bo naš gost ob pol enajstih.
Magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova je bila izzvana, javno spregovoriti o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Bodoči učiteljici so podporo izkazali tako na osnovni šoli kot na mariborski univerzi in izpostavili, da osebne lastnosti ne smejo biti kriterij za vrednotenje strokovnega dela; mednje spadata tudi spolna usmerjenost in spolna identiteta. Za Lucienne pot do razkritja, da se je rodila v napačnem telesu ni bila enostavna. Pravi, da jo napadi nestrpnežev bolijo, a tudi sporoča, da je močna. Opozarja pa, da veliko mladih LGBT+ oziroma spolno nebinarnih oseb zaradi pritiskov družbe živi v stiski in celo stori samomor. Vabljeni, da preživite čas ob poslušanju pogovora, ki sta ga Irena Kodrič Cizerl in njena sogovornica posneli nekega petkovega popoldneva v mariborskem mestnem parku…..
Prejšnji konec tedna se je v še ne raziskani Vranjedolski jami pri Dolenji vasi blizu Cerknice zgodila ena najtežjih reševalnih akcij pri nas. Del reševalne ekipe je bila tudi Mateja Mazgan Senegačnik iz Slovenske Bistrice. Opisala je, kako zahtevno je bilo reševanje izkušene jamarke Ane, ki ji je na glavo padel kamen z velike višine, ji razbil čelado in poškodoval glavo in vrat. Reševalci so morali z miniranjem širiti ožine, da so lahko nezavestno ponesrečenko z nosili prenesli iz stotih metrov globine. Reševanje je trajalo 33 ur, v akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi 65 jamarskih reševalcev.
Tone Partljič se je po zbirki novel »Ljudje z Otoka« vrnil z romanom Veter z vzhoda – s svojevrstnim spomenikom Maribora v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ki so ga v sredo premierno predstavili v polni dvorani Lutkovnega gledališča Maribor. Priznani mariborski pisatelj skozi formo zgodovinskega romana obuja pomembna dejstva; prikazuje usode malih ljudi in razkriva še en obraz rojstnega mesta.
Eden privlačnejših proizvodov kulturnega turizma v Mariboru je Festival sprehodov, ki ga pripravljata Rajzefiber biro in Društvo hiša. V zadnjih dneh marca in prvega v aprilu so povabili na skupaj 26 sprehodov. Termin, v katerem ob delavnikih poslušate oddajo Tretji polčas, so kolegi iz športne redakcije na velikonočni praznik prepustili laični kolegici Ireni Kodrič Cizerl in nastala je reprotaža s Fuzbalture, ki povzema izbrane poudarke iz nogometne zgodovine mesta. Udeležencem sprehoda jo je predstavil Rene Puhar.
V pripravi je nov nacionalni program za kulturo in ustrezen akcijski načrt, ki ga doslej še ni bilo. Formalna razprava o krovnih dokumentih bo sledila jeseni, kulturno ministrstvo pa ob tem pripravlja več regijskih posvetov. Udeležili smo se ga v mariborskem GT22, kjer so udeleženci opozorili na slab položaj samozaposlenih, na pekarne oblike dela, centralizacijo in podfinanciranost.
V naslednjih minutah se bomo ustavili v haloški občini Videm, kjer imajo zelo aktivno Društvo kmečkih žena. Povabili vas bomo na njihovo tradicionalno razstavo kruha odprli jo bodo to soboto, na ogled pa bo skoraj 50 različnih vrst kruha. Članice društva pa niso dejavne zgolj v kulinariki, pač pa tudi v kulturi; spoznali bomo eno od njih – plodovito literarno ustvarjalko Marijo Kolednik Črnila.
V aktualni temi smo seustavili v Dornavi, kjer domuje znameniti baročni dvorec. Njegova zgodovina je zelo pestra, prihodnost pa negotova. Lokalna skupnost si želi, da bi ga znova odprli za javnost, na pristojnem ministrstvu pa pravijo, da je prenova dvorca ena največjih naložb v kulturno dediščino v Sloveniji.
Ali se bomo lahko s pametnimi napravami tehnoloških velikanov pogovarjali v slovenskem jeziku in v našem jeziku glasovno upravljali druge pametne naprave? Odgovor smo iskali s strokovnjakoma mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – ta je sodelovala v projektu Razvoj slovenščine v digitalnem okolju.
Naslov posnetka ni knjižno pravilen, vendar po svoje povzame dušo kviza v pubu v Gledališki ulici 11 v Mariboru. Vsak prvi četrtek v mesecu ga pripravlja Jaša Lorenčič, novinar, avtor podcastov, poznavalec športa in glasbe in vsega drugega, predvsem pa Maribora. Marčevska izvedba je bila povezana z naslednjimi področji - ljubezen, dama, vplivnež in pomlad. Med tekmovalci je krožil tudi novinarski mikrofon in ujel vzdušje, ki so ga zaznamovali srečanje tovarišev, smeh, tekmovalno zbadanje in znanje. Vabljeni v večer, 2. marca, na izbrano lokacijo v štajerski prestolnici, kjer je bil že šestič zapored zdaj že tradicionalni Pub kviz Gambrinus.
20. aprila leta 2021 so v prostorih Instituta informacijskih znanosti Maribor zagnali superračunalnik Vega, ki je Slovenijo uvrstil med države z močnejšimi superračunalniki. Pogovarjali smo se z vodjo sektorja za superračunalništvo na Institutu za informacijske znanosti Maribor Dejanom Valhom.
V Klubu Narodnega doma Maribor so bile ta teden tri predstave alternativnega gledališča, ki so opozarjale na položaj žensk in na to, da njihove pravice in svoboščine niso izborjene za vedno. Posebej je navdušil kabaret mariborskega KUD-a ZIZ, ki predlaga, kam zatakniti znameniti rdeči nagelj .
Mladi za podnebno pravičnost so s protestom znova zahtevali zeleni prehod in podnebno pravičnost. Za razliko od lanskega protesta, ki se je začel simbolno pred minut pred dvanajsto, so se v Mariboru in Ljubljani zbrali pet minut čez trinajsto, saj da se je čas za ukrepanje že skoraj iztekel.
Neveljaven email naslov