Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
387 epizod
387 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
V Ankaranu so krajani oblikovali iniciativno skupino, ki od občine pričakuje pomoč pri doseganju manj negativnih vplivov koprskega pristanišča. Opozarjajo na hrup, svetlobno onesnaževanje in prah. Občina napoveduje, da bo naročila mertive, saj tistim, ki jih naroča Luka Koper, ne zaupa. Tjaša Škamperle je zbrala mnenja in odzive.
Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev, so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, da spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije. Na predstavitvi je bila Tjaša Škamperle.
Pred dobrima dvema mesecema so se v našo državo začeli zatekati prvi ukrajinski begunci. Do danes je bivanje pri nas prijavilo 22 tisoč - predvsem miru željnih Ukrajincev. Večina je nastanjenih pri sorodnikih in prijateljih. A pomembno vlogo pri oskrbi in integraciji ima urad, ki ga vodi Katarina Štrukelj. Kateri trenutek je bil zanjo najtežji, ali naša država sprejema tudi ruske državljane, ki nasprotujejo vojni in se bojijo posledic v svoji državi ter kakšna integracija čaka tiste, ki bodo pri nas ostali dlje časa. Tudi o tem se je s Katarino Štrukelj, ki ima na področju migracij in mednarodne zaščite 20 letne izkušnje, pogovarja Tjaša Škamperle.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
V slovenskih osnovnih šolah je trenutno nekaj več kot 130 ukrajinskih otrok. Pomembno je, da se v šolah počutijo varne in sprejete, poudarjajo ravnatelji šol obalno-kraške regije. Na nekaterih se še pripravljajo na njihov sprejem, na drugih pa so jih že vključili k pouku.
Piranska občinska uprava je pripravila analizo različnih možnosti preoblikovanja Turističnega združenja Portorož, o katerih bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Med zapolsenimi na TZP-ju medtem raste zaskrbljenost tako za delovna mesta, kot za prihodnost turistične destinacije. Na občini izpostavljajo, da delovna mesta niso ogrožena. Je pa nujen trezen razmislek o nadaljnjih korakih glede lokalne turistične organizacije, ki ne smejo ogroziti neovirane promocije turistične destinacije. Strokovnjak s področja turizma in predavatelj na fakulteti Univerze na Primorskem Turistica Tomi Brezovec dodaja, da je bolj kot oblika delovanja, pri TZP-ju pomembno, kako lahko ob podpori vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, učinkovito izpolnjuje svoje naloge.
Slovenci beguncem odpirajo tudi vrata svojih domov, v Kopru je Denis Kuzelj, ki je nekoč živel v Ukrajini, sprejel ukrajinsko družino, ki je bila na begu osem dni. Za njihovo usodo je izvedel prek prijateljev in družbenih omrežij.
Pred dvema letoma so športna igrišča samevala, pandemija je tudi v športu terjala visok davek. V koprskem nogometnem klubu opažajo, da so se otroci hitreje od pričakovanj vrnili v ustaljene ritme treningov in nadoknadili zamujeno. Pri športni vadbi je še posebej občutljivo delo z mladimi, ob prekinitvi treningov so se pred dvema letoma pojavljali številni pomisleki o vplivu na razvoj mladih športnikov. Zdaj vadba že skoraj leto dni poteka bolj ali manj nemoteno, to velja tudi za mlajše kategorije koprskega nogometnega kluba, pravi vodja koprske nogometne šole, Nedžad Okčič. Tudi po sprostitvi treningov je bilo na začetku veliko otrok odsotnih, temu so se prilagodili in vadbo izvajali v manjših skupinah. Imeli so tudi poseben program za otroke, ki so se po prebolelem koronavirusu vključevali v športno aktivnost. Foto: FC Koper
V teh dneh obeležujemo dve leti od začetka epidemije pri nas. Čeprav vojna z virusom še ni dokončno dobljena, se zdi, da lahko v Evropi že občutimo boljše čase. In če je epidemija sploh prinesla kaj dobrega, je to morda spoznanje, da si je okolje med popolno zaustavitvijo življenja marsikje vsaj deloma opomoglo. O tem smo se pogovarjali z dr. Žigo Zaplotnikom, podoktorskim raziskovalcem iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2020, ko je svet obstal zaradi pandemije, je tako kot mnogi drugi strokovnjaki skušal prispevati svoj delež k boju proti virusu. Svoje znanje računalniškega modeliranja je izkoristil za izdelavo epidemioloških projekcij razvoja epidemije in se pridružil prostovoljskemu projektu Covid-19 Sledilnik.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Mnogi so v minulih dveh letih odpovedali že načrtovana potovanja, prilagodili dopuste veljavnim epidemičnim ukrepom, slednjim se je morala prilagoditi turistična panoga. Kazalo je, da bo turizem letos končno lažje zadihal. Do 24.februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini. Tjaša Škamperle se je o turizmu v trenutnih razmerah pogovarjala s profesorjem Janezom Mekincem s portoroške Fakulteta za turistične študije.
Pogovarjali smo se s Tetiano Balakar in Liudmilo Korolenko. Obe prihajata iz Ukrajine, živita pa v Kopru in sta zagnali akciji zbiranja pomoči za rojake v stiski na vojnih območjih. Prva v Sloveniji živi leto in pol. Prihaja iz kraja Krivoy Rog, ki so ga vojaške sile dosegle v v noči na sredo. Odziv rojakov in lokalne skupnosti pri zbiranju pomoči v Bertokih ji je dal še večji zagon. Druga pa je trenerka gimnastike z vrhunskimi svetovnimi dosežki, ki v zadnjih letih poučuje v športnem klubu Flip. K dobrodelni akciji je najprej spodbudila učenke in učenke ter njihove starše. Zbiranje pomoči in ustrezno sortiranje prejetega v Kopru zdaj usmerja v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi na duševnem zdravju. V Novi Gorici je mreža psihološke pomoči pri odraslih dobro delovala že pred epidemijo zato v ambulantah za odrasle ni bilo večjih vrst Država se je po prvem valu, ko so se pokazale duševne stiske ljudi odzvala s tem da je aktivirala in okrepila brezplačno mrežo psihološke pomoči, ki je bila vsem dostopna. Ljudje v stiski so se te pomoči veliko posluževali. Tudi Center za duševno zdravje odraslih je bil v Novi Gorici med pandemijo ves čas dosegljiv, je Nataši Uršič povedala sogovornica Katja Kodelja.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bo delno omilil učinke podražitev energentov. A za vse le ni prinesel želene spremembe - izenačitev pravic gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, bo veljala le za tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin. To obžalujejo stanovalci stanovanjskega objekta Koprska vrata, ki za ogrevanje uporabljajo električno energijo in utekočinjen plin. Računi nekaterih so tudi potrojeni, krivdo za to valijo na upravnika.
Vrhunski pianist Deny Masliuk, ki danes živi in poučuje v Kopru, se je rodil v ukrajinskem mestu Khmelnitski. Od tam in iz glavnega mesta, kjer ima sorodnike in prijatelje, prihajajo grozljive vojne slike. V teh dneh je sicer v Ukrajini čutiti enotnost, številni moški želijo ostati v državi in braniti domovino. Med največjimi težavami pa izpostavlja ruske propagandistične medije, financirane s strani Kremlja, ki ljudi bombardirajo z lažnimi novicami. To je tudi informacijska vojna, pravi. .
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covida. Na Radiu Koper se sprašujemo, če je že čas za razmislek in odgovor na vprašanje - Smo zmagali? S primorskimi sogovorniki z različnih področij našega življenja in dela se bomo pogovarjali o soočenju z epidemijo, predvsem pa bomo pogledali naprej. Vstopili smo tudi na področje zdravstva. Naš sogovorec je bil Marko Petrovič, zdravstveni delavcev, zaposlen v Zdravstvenem domu Izola, ki je pomagal tudi na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Tudi sam je prebolel covid, zdaj pa o njem piše doktorsko delo.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi v gospodarstvu. A namesto upada prodaje so v podjetju Intra Ligting beležili rekorde. Podjetje, ki ponuja svetlobne rešitve, je Marino Furlan skupaj z ženo ustanovil več kot 30 let nazaj. V njihovih šempetrskih prostorih je bila Eva Furlan.
Učiteljica violine Žana Golovčak se je pred 20 leti iz Ukrajine preselila na Goriško. Vojne v domovini ni pričakovala. Povedala je, da je bilo stanje vrsto let, vse do včeraj, zelo napeto. V njenem rojstnem mestu Uzhgorod v zahodni Ukrajini, na meji s Slovaško in Madžarsko, ima mamo in brata. Povedala sta ji, da sta bila včeraj zjutraj, ko se je začela ofenziva nad Ukrajino v šoku, v mestu je zavladala panika in kaos. Tudi onadva vojne nista pričakovala. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Potem, ko so na odložene odpadke ob nekdanjih proizvodnih halah v Volčji Dragi opozorili tamkajšnji krajani, je podobno skrb izrazil poslušalec zaradi nakopičene odpadne embalaže na območju Bivja, ob nekdanji tovarni Kempilas. Preverili smo, za kakšne odpadke gre in kaj se dogaja na območju, kjer je pred 12timi leti kemična tovarna zaprla vrata.
Staro jedro Pirana kot spomenik kulturne dediščine nima zadostne zaščite, opozarjajo njegovi vse redkejši stalni prebivalci. Vrstijo se nedopustne prenove stavb, večinoma za namestitvene kapacitete. Pristojni zanje ne bi smeli izdajati soglasij, so prepričani. Zato Piran nujno potrebuje nov zaščitni akt. Stari odlok o asanacijskem načrtu mesta namreč ponuja nedorečena pravila, ki pri izdaji soglasij omogočajo različne interpretacije. In prav to je največja težava. Več o tej pereči temi v tokratni oddaji Lea Širok. Foto Radio Koper: Sporne prenove, ki se kar vrstijo, so napad na kulturno dediščino Pirana, so prepričani prebivalci.
Neveljaven email naslov