Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine: v travmatologiji, kirurgiji, fizikalni in rehabilitacijski medicini, dermatologiji, dentalni medicini in pri starostnih boleznih.
Zdravljenje s svetlobo je najprej potekalo z laserji, v zadnjih letih pa so jih nadomestile diode LED, s katerimi lahko obsevamo večjo površino poškodovanega ali bolečega tkiva in tako skrajšamo čas terapije. V obeh primerih pa gre za fotobiomodulacijo – uravnavanje celičnih procesov s svetlobo vidnega rdečega spektra in svetlobo blizu infrardečega spektra. Nekatere učinke fotobiomodulacije je povzel doktor Igor Frangež, predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo:
“Zmanjšanje bolečine, zmanjšanje oteklin, povečana prekrvljenost, zmanjšanje iztoka iz rane.”
Terapija je neboleča in varna, odsvetuje pa se pri malignih obolenjih, epilepsiji, boleznih ščitnice, v času nosečnosti, previdnost je potrebna tudi pri obsevanju otrok.
Največji potencial fotobiomodulacije dr. Frangež vidi predvsem pri obravnavi pacientov s kroničnimi ranami, ki bi se lahko po določilih zdravnika obsevali tudi doma:
“Pri diabetikih velike težave povzročajo kronične rane, predvsem na predelu stopal oziroma spodnjih okončin. Po pravilnem protokolu, ki ga določi strokovnjak, bi se bolnik lahko obseval. Pri tem lahko veliko pomaga patronažna služba. Nekatere patronažne sestre že imajo te naprave in izkušnje so dobre.”
Dobre izkušnje s svetlobo pa se že leta kažejo tudi v dermatologiji, v njej se tako zdravljenje po večini uporablja kot samostojna terapija. Umetne vire UV-žarkov so prvič začeli uporabljati pri zdravljenju luskavice v začetku prejšnjega stoletja. Danes je luskavica, skupaj z atopičnim dermatitisom, najpogostejša indikacija za obsevanje z ultravijolično svetlobo, je povedala dr. med. Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, in dodala:
“Sledi vitiligo, obsevamo tudi bolnike z določenimi vrstami kožnih limfomov in njihovih predstopenj. Občasno z ultravijolično svetlobo obsevamo bolnike, ki jih iz najrazličnejših razlogov, tudi presnovnih, srbi koža, in s fototerapijo lahko dosežemo izboljšanje.”
Uspehe prinaša tudi fotodinamična terapija, pri kateri uporabljajo vidno svetlobo, običajno rdečo luč, v kombinaciji s fotosenzibilizatorjem. Namen fotodinamične terapije pa je po besedah Vesne Tlaker Žunter “ciljano uničiti vse spremenjene celice, iz katerih bi lahko v prihodnjih letih vzniknil kožni rak.”
Za uspešno izkoriščanje lastnosti svetlobe pri zdravljenju na različnih področjih medicine so potrebne dodatne znanstvene raziskave. Marsikaj novega pa bo verjetno prinesel drugi simpozij Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo z mednarodno udeležbo v začetku letošnjega oktobra.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine: v travmatologiji, kirurgiji, fizikalni in rehabilitacijski medicini, dermatologiji, dentalni medicini in pri starostnih boleznih.
Zdravljenje s svetlobo je najprej potekalo z laserji, v zadnjih letih pa so jih nadomestile diode LED, s katerimi lahko obsevamo večjo površino poškodovanega ali bolečega tkiva in tako skrajšamo čas terapije. V obeh primerih pa gre za fotobiomodulacijo – uravnavanje celičnih procesov s svetlobo vidnega rdečega spektra in svetlobo blizu infrardečega spektra. Nekatere učinke fotobiomodulacije je povzel doktor Igor Frangež, predsednik Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo:
“Zmanjšanje bolečine, zmanjšanje oteklin, povečana prekrvljenost, zmanjšanje iztoka iz rane.”
Terapija je neboleča in varna, odsvetuje pa se pri malignih obolenjih, epilepsiji, boleznih ščitnice, v času nosečnosti, previdnost je potrebna tudi pri obsevanju otrok.
Največji potencial fotobiomodulacije dr. Frangež vidi predvsem pri obravnavi pacientov s kroničnimi ranami, ki bi se lahko po določilih zdravnika obsevali tudi doma:
“Pri diabetikih velike težave povzročajo kronične rane, predvsem na predelu stopal oziroma spodnjih okončin. Po pravilnem protokolu, ki ga določi strokovnjak, bi se bolnik lahko obseval. Pri tem lahko veliko pomaga patronažna služba. Nekatere patronažne sestre že imajo te naprave in izkušnje so dobre.”
Dobre izkušnje s svetlobo pa se že leta kažejo tudi v dermatologiji, v njej se tako zdravljenje po večini uporablja kot samostojna terapija. Umetne vire UV-žarkov so prvič začeli uporabljati pri zdravljenju luskavice v začetku prejšnjega stoletja. Danes je luskavica, skupaj z atopičnim dermatitisom, najpogostejša indikacija za obsevanje z ultravijolično svetlobo, je povedala dr. med. Vesna Tlaker Žunter, specialistka dermatovenerologije na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, in dodala:
“Sledi vitiligo, obsevamo tudi bolnike z določenimi vrstami kožnih limfomov in njihovih predstopenj. Občasno z ultravijolično svetlobo obsevamo bolnike, ki jih iz najrazličnejših razlogov, tudi presnovnih, srbi koža, in s fototerapijo lahko dosežemo izboljšanje.”
Uspehe prinaša tudi fotodinamična terapija, pri kateri uporabljajo vidno svetlobo, običajno rdečo luč, v kombinaciji s fotosenzibilizatorjem. Namen fotodinamične terapije pa je po besedah Vesne Tlaker Žunter “ciljano uničiti vse spremenjene celice, iz katerih bi lahko v prihodnjih letih vzniknil kožni rak.”
Za uspešno izkoriščanje lastnosti svetlobe pri zdravljenju na različnih področjih medicine so potrebne dodatne znanstvene raziskave. Marsikaj novega pa bo verjetno prinesel drugi simpozij Slovenskega združenja za fotomedicino in fotobiologijo z mednarodno udeležbo v začetku letošnjega oktobra.
Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.
V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.
Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.
Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.
Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”
Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.
Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.
Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.
Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?
“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.
Neveljaven email naslov