Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Antibiotik ni za vsak primer

26.11.2015

18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.

18. november smo že osmič zaznamovali kot evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na vprašanje odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bilo že 10 milijonov umrlih.

Geni za odpornost proti antibiotikom so stari najmanj toliko, kot so stari antibiotiki sami. Samo dve leti po uporabi penicilina so se pojavili tudi mikroorganizmi, odporni proti njemu. Velik problem v zdravstvu danes pa je pojav odpornih bakterij, ki so posledica napačne in pretirane uporabe antibiotikov.

Angela Wittelsberger iz evropske iniciative za napredna zdravila: “Če nam predpišejo antibiotik, ki ga moramo jemati sedem dni, pa ga nehamo jemati po treh, ker se že bolje počutimo, antibiotik ni uničil vseh bakterij. Prilagodijo se in spremenijo, lahko razvijejo tudi odpornost proti antibiotiku.”

“Zato je nujno, da antibiotike po možnosti čim manj uporabljamo, le ko je res nujno, in toliko časa, kot je predpisano.”

Brez antibiotikov ne bi mogli niti razmišljati o presaditvi organov, o carskem rezu ali mikrokirurgiji. A če se bo odpornost mikroorganizmov razširjala, bo že osnovni poseg lahko postal tvegan.

Kot so poudarili na seminarju za novinarje, ki ga je pripravila Evropska komisija ob pomoči Evropskega novinarskega centra v Bruslju,  smo v obdobju tveganja, da medicina spet postane taka kot v temačnem obdobju pred Flemingom in pred iznajdbo penicilina.

Na prvih mestih v EU, kjer je odpornost proti antibiotikom že postala huda težava, so Grčija, Italija in Malta. Slovenija pa spada med tistih pet držav, ki jim je v zadnjih letih uspelo zmanjšati uporabo antibiotikov.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Antibiotik ni za vsak primer

26.11.2015

18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.

18. november smo že osmič zaznamovali kot evropski dan ozaveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na vprašanje odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bilo že 10 milijonov umrlih.

Geni za odpornost proti antibiotikom so stari najmanj toliko, kot so stari antibiotiki sami. Samo dve leti po uporabi penicilina so se pojavili tudi mikroorganizmi, odporni proti njemu. Velik problem v zdravstvu danes pa je pojav odpornih bakterij, ki so posledica napačne in pretirane uporabe antibiotikov.

Angela Wittelsberger iz evropske iniciative za napredna zdravila: “Če nam predpišejo antibiotik, ki ga moramo jemati sedem dni, pa ga nehamo jemati po treh, ker se že bolje počutimo, antibiotik ni uničil vseh bakterij. Prilagodijo se in spremenijo, lahko razvijejo tudi odpornost proti antibiotiku.”

“Zato je nujno, da antibiotike po možnosti čim manj uporabljamo, le ko je res nujno, in toliko časa, kot je predpisano.”

Brez antibiotikov ne bi mogli niti razmišljati o presaditvi organov, o carskem rezu ali mikrokirurgiji. A če se bo odpornost mikroorganizmov razširjala, bo že osnovni poseg lahko postal tvegan.

Kot so poudarili na seminarju za novinarje, ki ga je pripravila Evropska komisija ob pomoči Evropskega novinarskega centra v Bruslju,  smo v obdobju tveganja, da medicina spet postane taka kot v temačnem obdobju pred Flemingom in pred iznajdbo penicilina.

Na prvih mestih v EU, kjer je odpornost proti antibiotikom že postala huda težava, so Grčija, Italija in Malta. Slovenija pa spada med tistih pet držav, ki jim je v zadnjih letih uspelo zmanjšati uporabo antibiotikov.


15.05.2014

Vadba za starejše

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


08.05.2014

Zakaj se redimo?

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


24.04.2014

Radiološka diagnostika

Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?


17.04.2014

Obkroženimi smo s strupenimi rastlinami

Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.


10.04.2014

Bariatrične operacije

"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.


03.04.2014

Avtizem: stiska in stigma

Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.


27.03.2014

Tapkanje po metodi EFT

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


27.03.2014

Tapkanje po metodi EFT

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


20.03.2014

Dan žil

Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.


13.03.2014

Bolezni možganov

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


06.03.2014

Ne le bitka z rakom, tudi s sistemom in razmerami

Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.


27.02.2014

Luskavica

Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.


13.02.2014

Stigmatiziranje epileptičnih bolnikov

Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?


06.02.2014

Zdravju škodljive plesni? Kako delujejo na telo in kako se jim čim bolj izogniti - pulmologinja in alergologinja prof. dr. Ema Mušič

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


06.02.2014

Zdravju škodljive plesni?

Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.


30.01.2014

Teorija in praksa zdravljenja v tujini

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


23.01.2014

Andrologija

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


16.01.2014

Varuhinja bolnikovih pravic Duša Hlade Zore

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


09.01.2014

Poškodbe glave

Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.


02.01.2014

Napačna raba antibiotikov; Telesna temperatura

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


Stran 14 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov