Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Lahko je usodna že najmanjša doza

25.02.2016

Vsako leto se tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi po spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne. Zato smo na nevarnosti uživanja teh snovi in možnosti brezplačnega anonimnega testiranja tovrstnih drog govorili s predstavnico DrogArta Simono Šabić.

Možnost brezplačnega anonimnega testiranja v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Mariboru in na Ptuju

Nikoli ne vemo, kaj je v teh tabletkah, pivnikih, praških, tekočinah. Večinoma so narejeni iz snovi, proizvedenih v popolnoma nenadzorovanih tovarnah na Kitajskem. Nato so predelani še v neštetih manjših obratih, zato je povsem negotovo, katere snovi vsebujejo in v kolikšni količini, kako te novoodkrite snovi učinkujejo na telo, kolikšna doza je potrebna in v kolikšnem času bo začela delovati, katere alergijske reakcije lahko povzroči in kolikšen odmerek bi lahko povzročil smrt. Zato je vsako uživanje psihoaktivnih snovi vsakič znova tvegano, tudi za že izkušene uporabnike,” opozarja nacionalna koordinatorka sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji Andreja Drev.

Legalnost daje napačen občutek neškodljivosti

Vsako leto se namreč tudi na slovenskem trgu psihoaktivnih drog pojavlja na desetine novih, še neraziskanih psihoaktivnih snovi. Še pred tremi ali štirimi leti jih je bilo odkritih največ 15 na leto, v zadnjih letih pa jih zaznajo tudi 50 ali več.

In ker še nekaj časa po pojavu uradno niso prepovedane in ker so zlahka dosegljive tudi na spletu, dajejo uporabnikom lažen občutek, da so dovoljene in da torej najbrž niso zelo nevarne.

Tveganje pa vselej ostaja: »Po podatkih našega forenzičnega laboratorija namreč snovi, kupljene na spletu, v resnici v vsaj 20 odstotkih sploh niso vsebovale snovi, ki so jih prodajalci oglaševali. Prav tako je pomembno vedeti, da je v že poznanih in na videz enakih izdelkih lahko koncentracija droge zelo različna. Tako imamo največ hudih zastrupitev s snovjo 3-MMC, ki je na trgu že dlje časa, a je vsebnost v posameznem odmerku zelo različna.«

Tveganje s prav vsakim odmerkom, tudi za smrt

S prihodom novih snovi pa se veča tudi paleta stranskih učinkov, ki lahko pripeljejo do resnih posledic, a ki jih tako uporabniki kot očividci včasih ne znajo prepoznati kot posledico drog, zato tudi ne ukrepajo: »Težava je, da nimajo enotnega učinka. V neki skupini drog lahko pride recimo do pregrevanja telesa in to do tolikšne mere, da to privede do odpovedi notranjih organov, pri drugi do upočasnitve dihanja do stopnje, ko oseba pade v nezavest in se ne prebudi več. Nekatere vplivajo na psiho, tako da se človek ne zaveda več samega sebe, lahko postane neobvladljivo agresiven, lahko popolnoma izgubi spomin za nekaj ur ali dni. Vse pogosteje nas nevladne organizacije obveščajo o epileptičnih napadih, ki pa jih žal očividci ne jemljejo resno in takemu človeku ne ponudijo pomoči, to pa je zelo narobe,« pojasnjuje Andreja Drev.

Varne uporabe ni, je le manj tvegana

Kljub temu pa samo s prepovedjo ni mogoče doseči, da psihoaktivnih snovi in drugih tradicionalnih drog ljudje ne bi uporabljali. Predvsem novejše, sintetične, so izjemno lahko dosegljive, številne tudi legalno, zato si pri združenju DrogArt http://www.drogart.org/ prizadevajo res dobro poučiti morebitne uživalce o nevarnostih in vsaj manj tveganem jemanju psihoaktivnih snovi. Z njimi so tudi na terenu, da lahko pomagajo, če gre kaj narobe. »Varna uporaba drog ne obstaja, je zgolj manj tvegana. Droge so in bodo, nesmiselno si je zatiskati oči, veliko koristneje je informirati. Zato si prizadevamo ozaveščati vsaj o tem, kako tvegati čim manj. Tvegan je tako nakup, saj nikoli ne vemo, kaj smo kupili, kot tudi uživanje. Pred kratkim se je na primer pojavil zelo močan ekstazi in tudi uporabniki, vajeni te snovi, so imeli težave, ker so vzeli prevelike doze. Zato vedno svetujemo res dobro informiranje o ponudniku, spletnem ali fizičnem, pri katerem kupujemo. Ne kupujmo snovi, ki jih ne poznamo, in ne kar pri naključni osebi na zabavi,« svetuje predstavnica DrogArta Simona Šabič.

Učinki so lahko povsem nepričakovani

“Že vnaprej se je nujno treba informirati tako o pričakovanih učinkih kot o tem, kakšni so morebitni stranski učinki ali učinki predoziranja. Uporabniki naj vedno zaužijejo res majhen odmerek in počakajo, da vidijo, kako učinkuje, odsvetujemo mešanje snovi ali hkratno uživanje z alkoholom, poskrbeti je treba za dobro hidriranje telesa z vsaj pol litra vode vsako uro, sploh na plesni prireditvi. Droge so zelo nepredvidljive. Ko začnejo učinkovati, se lahko zgodi, da uporabnik doživi napad panike, ker je učinek premočan ali ker je povsem drugačen, kot je pričakoval. Zato je bistveno, da uporabnik ob uživanju nikoli ni sam in da ima ob sebi nekoga, ki bo lahko poskrbel zanj, če gredo stvari po zlu.”

Brezplačno in anonimno testiranje po Sloveniji, v Ljubljani tudi hitri test

In kako lahko popolni laik ali le občasni uživalec prepozna nevarno drogo ali zmanjša posledice uporabe? Z res previdnim in postopnim uživanjem, ki pa je seveda prav tako tvegano. Poleg tega lahko snov, ki jo namerava zaužiti, prinese na eno od šestih točk v Sloveniji, kjer bodo popolnoma brezplačno in anonimno testirali njeno sestavo in varnost: pri DrogArtu v Ljubljani, v okviru organizacije Svit v Kopru, v Novi Gorici v okviru Šenta, v Labirintu Kranj, v Mariboru vzorce prevzemata Infopeka in Zdrava pot, na Ptuju pa organizacija Ars Vita. Posebne hitre teste, ki dajo zelo nepopolne rezultate, a so ti na voljo takoj, pa lahko opravijo le pri DrogArtu v Ljubljani.

Več na njihovi spletni strani, na kateri so zapisane tudi informacije o številnih tveganjih in previdnostnih ukrepih, nujnih pri uživanju teh nevarnih snovi. Pod zavihkom »Droge« pa najdete tudi seznam točk za testiranje.

Pri nas imamo že vrsto let tudi sistem zgodnjega obveščanja, ki takoj opozori uporabnike in organizacije na novo neznano ali nevarno snov na slovenskem trgu.

 


27.01.2022

Na podstrešju: Prizemljit se je treba

Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.


20.01.2022

Na podstrešju: Med čustvenimi, vedenjskimi, duševnimi težavami otrok in mladostnikov

V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.


22.04.2021

Na podstrešju: dr. Peter Janjušević

Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?


15.04.2021

Na podstrešju: dr. Tristan Rigler

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


08.04.2021

Na podstrešju: dr. Aleksander Zadel

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?


03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.


26.11.2020

Na podstrešju: Empatija sama po sebi družbe ne bo povezala

V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.


19.11.2020

Na podstrešju: Moralnost je širša od empatije

V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.


18.06.2020

Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe


11.06.2020

Na podstrešju: Smo na dobri poti, da ustoličimo kakšno novo vrednoto

Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.


04.06.2020

Na podstrešju: Težava ni virus, težava je tisto, kar je bilo, preden je prišel

Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.


26.02.2020

Kako poskrbeti za ustrezno higieno rok?

Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.


28.11.2019

Na podstrešju: Čuječnost in meditacija

V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.


21.11.2019

Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.


14.11.2019

Od stresa do izgorelosti

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.


07.11.2019

Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.


03.10.2019

Val teče: Prva postaja - Ljubljana (Koseški bajer)

Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.


26.09.2019

V trenutku si odvisen od naprav, brez njih me ne bi bilo

"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.


19.09.2019

Sprehod kar na recept?

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.


05.09.2019

Materinstvo in vrhunski šport

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.


Stran 1 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov