Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so lani stroški zaradi demence po svetu znašali 818 milijard dolarjev, zaradi te bolezni je bil porabljen kar odstotek svetovnega BDP-ja. Demografski trendi niso ugodni, družba se stara, v ambulantah družinske medicine srečujejo vse več bolnikov demenco in njihovih svojcev, utrujenih in izgorelih od skrbi za svoje dementne družinske člane.
“Kadar sem razburjena, ko pišem, delam napake – zamenjujem črke. Če sem popolnoma mirna, je vse v redu.”- Gabrijela Car
Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, je povedala Gabrijela Car, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Že pred uradno zdravniško diagnozo ji je postalo jasno, da tudi sama ne bo ušla pred tistim, kar je doletelo že njenega očeta.
“Odkrito vam povem, da sem takrat pomislila na očeta – od prvega do zadnjega stadija, zavrtel se mi je film, kaj bo, kako bom končala.”
V državi je oseb s to boleznijo že 33 000, s staranjem naše družbe pa naj bi se v nekaj desetletjih ta številka še podvojila. Pa smo pripravljeni na to?
“Slovenija dviguje roke od bolnikov z demenco in jih pušča v oskrbi svojcev, ki so v depresiji in se morajo soočati s tihim odhodom ljubljene osebe.” – Zvezdan Pirtošek
Predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana prof. Zvezdan Pirtošek pravi, da pri nas veliko ljudi z demenco še vedno ne pride pravočasno do diagnoze, za nekatere je ta celo prepozna.
Pred nekaj dnevi smo tudi v Sloveniji dobili težko pričakovano strategijo obvladovanja demence do leta 2020. Ministrica Milojka Kolar Celarc je ob tem izrazila težnjo, da bi s tem dokumentom želeli zagotoviti celosten pristop k reševanju problema demence – od preventivnih ukrepov, primerne zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe. Pa je res tako celovit?
“Nacionalni načrt so pripravili brez sodelovanja NVO-jev, prostovoljstvo ni upoštevano. Stroka seveda mora biti, a ne moreš uporabiti le desne roke, če imaš še levo. Zakaj zavračanje ponujene roke, ti ni smiselno, ni časa.” – Ana Cajnko
Ana Cajnko je gonilna sila programa Res je, ki obstaja že 15 let, minulih 11 pod okriljem Zveze društev upokojencev. Pravijo, da povezujejo in izobražujejo prostovoljce, ki so lahko v veliko pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. “Ljudje z demenco lahko nehajo govoriti, ne znajo se več sami premikati, toda čustva in občutki ostanejo do konca življenja. Namesto da razmišljajmo, kam bi take osebe zaprli, bi bilo bolje, da bi razmisli, kako mu iti naproti.”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so lani stroški zaradi demence po svetu znašali 818 milijard dolarjev, zaradi te bolezni je bil porabljen kar odstotek svetovnega BDP-ja. Demografski trendi niso ugodni, družba se stara, v ambulantah družinske medicine srečujejo vse več bolnikov demenco in njihovih svojcev, utrujenih in izgorelih od skrbi za svoje dementne družinske člane.
“Kadar sem razburjena, ko pišem, delam napake – zamenjujem črke. Če sem popolnoma mirna, je vse v redu.”- Gabrijela Car
Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, je povedala Gabrijela Car, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Že pred uradno zdravniško diagnozo ji je postalo jasno, da tudi sama ne bo ušla pred tistim, kar je doletelo že njenega očeta.
“Odkrito vam povem, da sem takrat pomislila na očeta – od prvega do zadnjega stadija, zavrtel se mi je film, kaj bo, kako bom končala.”
V državi je oseb s to boleznijo že 33 000, s staranjem naše družbe pa naj bi se v nekaj desetletjih ta številka še podvojila. Pa smo pripravljeni na to?
“Slovenija dviguje roke od bolnikov z demenco in jih pušča v oskrbi svojcev, ki so v depresiji in se morajo soočati s tihim odhodom ljubljene osebe.” – Zvezdan Pirtošek
Predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana prof. Zvezdan Pirtošek pravi, da pri nas veliko ljudi z demenco še vedno ne pride pravočasno do diagnoze, za nekatere je ta celo prepozna.
Pred nekaj dnevi smo tudi v Sloveniji dobili težko pričakovano strategijo obvladovanja demence do leta 2020. Ministrica Milojka Kolar Celarc je ob tem izrazila težnjo, da bi s tem dokumentom želeli zagotoviti celosten pristop k reševanju problema demence – od preventivnih ukrepov, primerne zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe. Pa je res tako celovit?
“Nacionalni načrt so pripravili brez sodelovanja NVO-jev, prostovoljstvo ni upoštevano. Stroka seveda mora biti, a ne moreš uporabiti le desne roke, če imaš še levo. Zakaj zavračanje ponujene roke, ti ni smiselno, ni časa.” – Ana Cajnko
Ana Cajnko je gonilna sila programa Res je, ki obstaja že 15 let, minulih 11 pod okriljem Zveze društev upokojencev. Pravijo, da povezujejo in izobražujejo prostovoljce, ki so lahko v veliko pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. “Ljudje z demenco lahko nehajo govoriti, ne znajo se več sami premikati, toda čustva in občutki ostanejo do konca življenja. Namesto da razmišljajmo, kam bi take osebe zaprli, bi bilo bolje, da bi razmisli, kako mu iti naproti.”
Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.
V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.
Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.
Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.
Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”
Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.
Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.
Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.
Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?
“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.
Neveljaven email naslov