Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Azbest še vedno ubija

08.12.2016

Čeprav azbest dokazano povzroča številne bolezni in je rakotvoren, njegova uporaba pa zakonsko prepovedana že 20 let, število tistih, ki zaradi njega umirajo, še zmeraj narašča. Med obolelimi so tudi mladi ljudje, večinoma otroci takratnih delavcev z azbestom, in tisti, ki so z azbestom delali morda le enkrat v življenju. Nedavno odkrita velika količina razpadajočih azbestnih plošč v Kopru nas zato znova opozarja, kako neodgovorni smo pri ravnanju z njim, in opominja, da je nevarni azbest še vedno prisoten tudi v šolah in vrtcih.

Skrbi nas, ker so azbestna vlakna neuničljiva in ker ni varne meje: že neznaten delec lahko povzroči raka pljuč, grla, jajčnikov, poprsnice ter celo paleto drugih, praviloma neozdravljivih bolezni. Kljub temu država sistemsko ne poskrbi za varno zamenjavo in primerno odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest. Ne določi roka, do katerega bi po vsej državi odstranili nevarne materiale, ne spodbuja zasebnih lastnikov, še več: celo v vrtcih in šolah imajo še vedno tako azbestne strehe kot vinazplošče. In vinaz je okrajšava za vinilazbest, torej imamo azbest v neposredni bližini otrok,” ob odkritju koprskih televizijcev, da blizu mesta nevarno razpada na desetake kubikov azbestnih plošč, opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Ker je uporaba azbesta prepovedana že od leta 1996, se število obolelih za azbestozo, najbolj znano obliko obolenja, značilno za tiste, ki so veliko delali z azbestom, ne povečuje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je nevarnost mimo, saj se povečuje število obolelih, ki z azbestom niso delali poklicno in z njim neposredno niso bili v stiku.

Povsem zadostuje, da smo zgolj enkrat v življenju nekomu pomagali zamenjati strešnike iz azbestnih plošč, pa smo prejeli smrtonosni odmerek. To, kar je zdaj v Kopru, pa pomeni menjavanje oken vsak dan že 20 let!

Koprski primer je resda najbolj svež, a nikakor ne edini takih razsežnosti: “Imamo štiri območja, na katerih je razširjenost mezotelioma, neozdravljivega raka poprsnice, ki ima izjemno smrtnost, preživitvena doba večine pa je največ 14 mesecev, izjemno visoka: prva je Soška dolina z Desklami, Anhovim, Novo Gorico in Kanalom, drugo središče je Ljubljana z železnico in nekaj tovarnami, ki so uporabljale azbest, tretji Maribor s Tovarno avtomobilov TAM in Swatyjem, zadnji pa Obala, kjer so v ladjedelnici neprimerno čistili ladje, imeli pa so tudi avtomobilsko industrijo, v kateri so izdelovali zavorne obloge, zdaj imajo še to ogromno odlagališče …” našteva strokovnjakinja za azbestne bolezni.

Ker je zdravljenje, sploh pri malignih oblikah, dolgoročno zelo pogosto neuspešno, je zelo strašljiv podatek, da se kljub prvotnim predvidevanjem strokovnjakov število bolnikov s težjimi in zahrbtnejšimi oblikami bolezni ne zmanjšuje, pač pa se še vedno povečuje, tudi pri mladih po tridesetem letu, po večini tudi pri otrocih nekdanjih zaposlenih, ki so ta smrtonosna vlakna iz tovarne prinesli domov na oblačilih, koži ali z ostanki iz tovarne tlakovali dvorišča …

Odškodnina seveda zdravja ne povrne, je pa pomembna. Smo ena od redkih držav, ki odškodnino priznava tudi tistim obolelim, ki z azbestom niso delali v službi. A to ve zelo malo ljudi, ki zbolijo denimo za mezoteliomom na drugem koncu države. Problem je tudi, ker je pri nekaterih vrstah raka težko dokazljivo, da je bil vzrok prav azbest; je pravo detektivsko delo, táko dokazovanje pa je za bolnika naporno in dolgotrajno, zato je odškodnin bistveno manj kot je bolnikov.

Nimamo ne učinkovitih presejalnih testov za čim prejšnje odkritje bolezni, bolezni se ne da ustaviti, ko ta še miruje, nimamo učinkovitega zdravljenja za najpogostejši obliki raka, ki sta posledici stika z azbestom: pljučnega in raka poprsnice. Edini način, da se ne bomo zastrupljali še naprej, je, da azbest odstranimo sistemsko in povsod!

Hkrati dr. Dodič Fikfakova spomni, da pri problemu azbesta osebna preventiva ali zaščita, ki bi zagotavljali zaščito povsod, ni mogoča. Azbest mora iz države sistemsko. A država kljub opozorilom, študijam in jasnim kazalcem, da nas bo zdravljenje obolelih tudi veliko stalo, ne sprejme korenitejših odločitev za čimprejšnjo splošno odstranitev kritičnih materialov.

Koprski primer, ki je bil povod za današnjo oddajo, je zato opomnik vsem, ne glede na kraj bivanja, da se nevarnosti azbesta bolje zavemo in ukrepamo. In da vselej z azbestom ravnamo kot z ubijalsko snovjo, predvsem pa naj se slehernega popravila ali menjave azbestnih kritin, cevi in drugih izdelkov lotevajo izključno strokovnjaki.

Brošura Azbest – nikoli dokončana zgodba

azbest-nikoli-dokoncana-zgodba


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Azbest še vedno ubija

08.12.2016

Čeprav azbest dokazano povzroča številne bolezni in je rakotvoren, njegova uporaba pa zakonsko prepovedana že 20 let, število tistih, ki zaradi njega umirajo, še zmeraj narašča. Med obolelimi so tudi mladi ljudje, večinoma otroci takratnih delavcev z azbestom, in tisti, ki so z azbestom delali morda le enkrat v življenju. Nedavno odkrita velika količina razpadajočih azbestnih plošč v Kopru nas zato znova opozarja, kako neodgovorni smo pri ravnanju z njim, in opominja, da je nevarni azbest še vedno prisoten tudi v šolah in vrtcih.

Skrbi nas, ker so azbestna vlakna neuničljiva in ker ni varne meje: že neznaten delec lahko povzroči raka pljuč, grla, jajčnikov, poprsnice ter celo paleto drugih, praviloma neozdravljivih bolezni. Kljub temu država sistemsko ne poskrbi za varno zamenjavo in primerno odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest. Ne določi roka, do katerega bi po vsej državi odstranili nevarne materiale, ne spodbuja zasebnih lastnikov, še več: celo v vrtcih in šolah imajo še vedno tako azbestne strehe kot vinazplošče. In vinaz je okrajšava za vinilazbest, torej imamo azbest v neposredni bližini otrok,” ob odkritju koprskih televizijcev, da blizu mesta nevarno razpada na desetake kubikov azbestnih plošč, opozarja dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Ker je uporaba azbesta prepovedana že od leta 1996, se število obolelih za azbestozo, najbolj znano obliko obolenja, značilno za tiste, ki so veliko delali z azbestom, ne povečuje, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je nevarnost mimo, saj se povečuje število obolelih, ki z azbestom niso delali poklicno in z njim neposredno niso bili v stiku.

Povsem zadostuje, da smo zgolj enkrat v življenju nekomu pomagali zamenjati strešnike iz azbestnih plošč, pa smo prejeli smrtonosni odmerek. To, kar je zdaj v Kopru, pa pomeni menjavanje oken vsak dan že 20 let!

Koprski primer je resda najbolj svež, a nikakor ne edini takih razsežnosti: “Imamo štiri območja, na katerih je razširjenost mezotelioma, neozdravljivega raka poprsnice, ki ima izjemno smrtnost, preživitvena doba večine pa je največ 14 mesecev, izjemno visoka: prva je Soška dolina z Desklami, Anhovim, Novo Gorico in Kanalom, drugo središče je Ljubljana z železnico in nekaj tovarnami, ki so uporabljale azbest, tretji Maribor s Tovarno avtomobilov TAM in Swatyjem, zadnji pa Obala, kjer so v ladjedelnici neprimerno čistili ladje, imeli pa so tudi avtomobilsko industrijo, v kateri so izdelovali zavorne obloge, zdaj imajo še to ogromno odlagališče …” našteva strokovnjakinja za azbestne bolezni.

Ker je zdravljenje, sploh pri malignih oblikah, dolgoročno zelo pogosto neuspešno, je zelo strašljiv podatek, da se kljub prvotnim predvidevanjem strokovnjakov število bolnikov s težjimi in zahrbtnejšimi oblikami bolezni ne zmanjšuje, pač pa se še vedno povečuje, tudi pri mladih po tridesetem letu, po večini tudi pri otrocih nekdanjih zaposlenih, ki so ta smrtonosna vlakna iz tovarne prinesli domov na oblačilih, koži ali z ostanki iz tovarne tlakovali dvorišča …

Odškodnina seveda zdravja ne povrne, je pa pomembna. Smo ena od redkih držav, ki odškodnino priznava tudi tistim obolelim, ki z azbestom niso delali v službi. A to ve zelo malo ljudi, ki zbolijo denimo za mezoteliomom na drugem koncu države. Problem je tudi, ker je pri nekaterih vrstah raka težko dokazljivo, da je bil vzrok prav azbest; je pravo detektivsko delo, táko dokazovanje pa je za bolnika naporno in dolgotrajno, zato je odškodnin bistveno manj kot je bolnikov.

Nimamo ne učinkovitih presejalnih testov za čim prejšnje odkritje bolezni, bolezni se ne da ustaviti, ko ta še miruje, nimamo učinkovitega zdravljenja za najpogostejši obliki raka, ki sta posledici stika z azbestom: pljučnega in raka poprsnice. Edini način, da se ne bomo zastrupljali še naprej, je, da azbest odstranimo sistemsko in povsod!

Hkrati dr. Dodič Fikfakova spomni, da pri problemu azbesta osebna preventiva ali zaščita, ki bi zagotavljali zaščito povsod, ni mogoča. Azbest mora iz države sistemsko. A država kljub opozorilom, študijam in jasnim kazalcem, da nas bo zdravljenje obolelih tudi veliko stalo, ne sprejme korenitejših odločitev za čimprejšnjo splošno odstranitev kritičnih materialov.

Koprski primer, ki je bil povod za današnjo oddajo, je zato opomnik vsem, ne glede na kraj bivanja, da se nevarnosti azbesta bolje zavemo in ukrepamo. In da vselej z azbestom ravnamo kot z ubijalsko snovjo, predvsem pa naj se slehernega popravila ali menjave azbestnih kritin, cevi in drugih izdelkov lotevajo izključno strokovnjaki.

Brošura Azbest – nikoli dokončana zgodba

azbest-nikoli-dokoncana-zgodba


26.11.2015

Antibiotik ni za vsak primer

18. november smo že osmič obeležili kot evropski dan osveščanja o antibiotikih, letos pa se je prvič razpotegnil v teden opozarjanja na problem odpornosti proti antibiotikom. Zaradi okužbe z bakterijami, ki so odporne proti antibiotikom, samo v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi. Leta 2050 naj bi bila ta številka že 10 milijonov.


19.11.2015

Movember

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.


12.11.2015

Izpoved očeta deklice s hudo gensko napako

Največkrat mame opozarjajo na zahtevno življenje z otroki s hudimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami, mame ustanavljajo društva in fundacije ter si prizadevajo za zakonske spremembe. Tudi v medijih največkrat nastopajo le mame. Očetje, ki spregovorijo o svojem pogledu na tako življenje, so redki. Sašo Greiner pa brez zadržkov govori ne le o tegobah “posebnih družin”, ampak iskreno tudi o smrti otroka kot o odrešitvi, o za številne nesprejemljivih stališčih do zdravljenja otrok s tako hudimi neozdravljivimi genskimi napakami. Radikalno je njegovo stališče, da tak otrok ni dar, ampak breme, in vztrajno zagovarja odločitev, da družina kljub grožnji smrti vsega svojega življenja ne sme podrediti le bolnemu otroku.


05.11.2015

Predanost delu še ni deloholizem

Deloholik lahko postane vsakdo, ne glede na vrsto dela, ki ga opravlja. O tem smo se pogovarjali s sogovornikom Miranom Možino, psihiatrom in psihoterapevtom.


29.10.2015

Paliativa: dr. Sheila Payne

S približevanjem prvemu novembru se pogosteje zatekamo k tesnobni misli na minljivost – sebe in drugih. Sodobni človek je smrt in umiranje odrinil v institucije, cilj dobre paliativne oskrbe pa je usmerjen predvsem v sprejemajoč in human odnos do smrti in odhajanja, ki je pomemben del naravnega življenjskega toka. O tem je pred časom v Sloveniji govorila dr. Sheila Payne, ena od vodilnih svetovnih predavateljic za področje paliative.


22.10.2015

Reševanje otrok in odročni kraji

Zastoj srca pri otrocih, ki zahteva nekoliko drugačen način oživljanja, in pomoč odraslim z zastojem srca v odročnih krajih, kjer reševalcev ne bo na kraj dogodka v času, ko bi še lahko rešili življenje, so dogodki, ki so zahtevni tudi za najbolj izkušene reševalce. Kako se jih lotimo laiki?


15.10.2015

Naučite se rešiti življenje!

Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti. In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.


08.10.2015

Društvo DAM

Potem ko je pred desetletjem zbolela za panično motnjo, je Emanuela Malačič Kladnik soustanovila društvo DAM. V podporo in pomoč ter v spodbudo ljudem, da ob medsebojni pomoči – in pomoči strokovnjakov najdejo pot iz stiske in se izvijejo iz primeža duševnih motenj.


01.10.2015

Bolnišnična postelja postala pisarna

Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.


24.09.2015

Neželeni stranski učinki zdravil

“Že samo ugotavljanje neželenih stranskih učinkov je včasih zelo naporno delo, saj vsako telo na zdravila odreagira drugače. Če pa bolnik jemlje več zdravil hkrati in če ob tem uživa še raznolika prehranska dopolnila, pa je iskanje vzroka za zdravstvene težave cela znanost,” priznava Darja Potočnik Benčič, mag. farm.spec., ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi strokovno skupino za pregled uporabe zdravil in pogosto svetuje bolnikom z različnimi težavami.


17.09.2015

Ambasadorji "Najboljše novice"

Zgodbe ambasadorjev akcije "Najboljša novica".


10.09.2015

Podajmo roko, rešimo življenje

O predsodkih, ki obremenjujejo ljudi z duševnimi težavami in s samomorilnim vedenjem in tudi zato ne poiščejo pomoči, o stigmi že tako nemočnih svojcev ob samomoru bližnjega ter seveda o družbi, ki mora združiti moči pri preprečevanju samomora. Ambulanta 202 ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora.


03.09.2015

Učne težave in stres v šoli

Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


20.08.2015

Anej Košorok

Ambulanta tokrat predstavlja dve zgodbi - prva se dogaja v vesolju, kjer živijo pošastice, druga se dogaja na zemlji, v okolici Ljubljane, kjer živi Anej Košorok. Zgovornemu dečku z bujno domišljijo so zdravniki, ko je bil star le šest mesecev, postavili diagnozo spinalna mišična atrofija.


13.08.2015

Zgodba Jana Pirnata

Cistična fibroza je kronična, gensko pogojena in življenje ogrožajoča bolezen, ki prizadene žleze sluznice zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki in črevesju. Gosta sluz maši pljuča, otežuje dihanje in izčrpava telo. Ta redka bolezen je še vedno neozdravljiva, simptome pa bolniki obvladujejo z inhalacijami, dihalnimi vajami, jemanjem encimov v obliki tablet, dietami, telesno dejavnostjo, v zadnji fazi pa tudi s tvegano presaditvijo pljuč. V Sloveniji se vsako leto rodijo trije ali štirje otroci s cistično fibrozo. Med njimi je tudi mladi fotograf Jan Pirnat. Svojo zgodbo o življenju s cistično fibrozo bo povedal v četrtkovi valovski oddaji Ambulanta 202.


06.08.2015

Borut Zemljič po poškodbi glave

Med tabuji, ki še vedno vztrajajo tudi pri nas, je starševstvo invalidnih oseb. Pogosto se zgodi, da invalidnost doleti tiste, ki so že starši, precej redkeje pa, da se za starševstvo odločijo pari, pri katerih eden od partnerjev zaradi invalidnosti sam potrebuje precej pomoči v vsakodnevnem življenju. Borut Zemljič je nekaj let po tem, ko je zaradi hude poškodbe glave med kolesarjenjem postal povsem odvisen od drugih, zaživel polno partnersko življenje in postal celo oče.


30.07.2015

Ana Rogel - bulozna epidermoliza

Pravijo jim otroci metuljev, saj je njihova koža tako tanka kakor metuljeva krila. Bulozno epidermolizo, neozdravljivo kožno bolezen, ima v Sloveniji 52 ljudi, od tega štirje najhujšo obliko – distrofično. Med njimi je tudi 16-letna dijakinja Ana Rogel, ki kljub številnim oviram zaradi bolezni živi skoraj povsem normalno življenje.


23.07.2015

Od komaj presopihanih 100 metrov do pretečenega maratona

28-letni Ptujčan Damjan Habjanič, strasten navijač nogometnega kluba Maribor, je bil dolga leta zgolj zavzet opazovalec športa. Takrat so se mu zelo opazno nabrali tudi kilogrami in ko jih je bilo že 155, se je odločil močno spremeniti življenjske navade. Kakšna je bila pot, na kateri je v dveh letih skoraj prepolovil svojo težo in kako namerava jeseni s prav posebnim izzivom kronati svojo največjo življenjsko zmago?


16.07.2015

Zgodba sladkornega bolnika

Normalna vrednost sladkorja v krvi je od 4 mmol/L- 6mmol/L, gost Ambulante 202 ga je ob prihodu v bolnišnico imel kar 40 mmol/L.


Stran 10 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov