Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


27.01.2022

Na podstrešju: Prizemljit se je treba

Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.


20.01.2022

Na podstrešju: Med čustvenimi, vedenjskimi, duševnimi težavami otrok in mladostnikov

V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.


22.04.2021

Na podstrešju: dr. Peter Janjušević

Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?


15.04.2021

Na podstrešju: dr. Tristan Rigler

Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.


08.04.2021

Na podstrešju: dr. Aleksander Zadel

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?


03.12.2020

Na podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel

S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.


26.11.2020

Na podstrešju: Empatija sama po sebi družbe ne bo povezala

V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.


19.11.2020

Na podstrešju: Moralnost je širša od empatije

V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.


18.06.2020

Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo

Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe


11.06.2020

Na podstrešju: Smo na dobri poti, da ustoličimo kakšno novo vrednoto

Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.


04.06.2020

Na podstrešju: Težava ni virus, težava je tisto, kar je bilo, preden je prišel

Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.


26.02.2020

Kako poskrbeti za ustrezno higieno rok?

Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.


28.11.2019

Na podstrešju: Čuječnost in meditacija

V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.


21.11.2019

Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.


14.11.2019

Od stresa do izgorelosti

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.


07.11.2019

Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.


03.10.2019

Val teče: Prva postaja - Ljubljana (Koseški bajer)

Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.


26.09.2019

V trenutku si odvisen od naprav, brez njih me ne bi bilo

"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.


19.09.2019

Sprehod kar na recept?

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.


05.09.2019

Materinstvo in vrhunski šport

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.


Stran 1 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov