Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odprtje slovenskega paviljona Skrivnost vrta zate

17.04.2024

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.


Ars aktualno

202 epizod


Informativni prispevki iz področja kulture

Odprtje slovenskega paviljona Skrivnost vrta zate

17.04.2024

V Benetkah se danes v okviru predogleda tamkajšnega umetnostnega bienala odpira slovenski paviljon. Ta bo prvič zgolj v javnem prostoru, s projektom Garden Secret for You oziroma Skrivnost vrta zate pa se predstavlja umetnica Nika Špan. Letošnji bienale bo pod vodstvom kuratorja Adriana Pedrose v ospredje postavil tujce in na to temo se odziva tudi naš projekt, ki pa tujost razume na nivoju umetniškega objekta. Naš paviljon bo v javnem prostoru Benetk deloval kot tujek pravi umetnica Nika Špan, ki je na fotografijo tega nenavadnega objekta med skulpturo in arhitekturo naletela na spletu in se najprej vprašala – kaj je to? V ospredju bo tudi tema nacionalnega paviljona. Ta sistem nacionalnih paviljonov je za beneški bienale značilen. Ker Slovenija stalnega paviljona nima, prostora v Arzenalu pa nismo uspeli pravočasno pridobiti, se letos predstavljamo malce izven obeh osrednjih prizorišč. V tej lokaciji in nenavadni tujosti objekta, ki bo v vlogi paviljona, pa se, tako kurator Vladimir Vidmar stikajo tudi naša pozicija v mednarodnem umetnostnem prostoru ter želje in pričakovanja glede predstavitve na bienalu. Garden Secret for You – Skrivnost vrta zate pa Vidmar opiše tudi kot nemogoči objekt – klet sredi mesta, v katerem kleti niso mogoče.


09.11.2023

Janez Hočevar, dobitnik berta

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je 7. novembra podelilo nagrado bert za življenjsko delo. Dobitnik nagrade je televizijski, gledališki, filmski in radijski igralec Janez Hočevar – Rifle. Da ima smisel za smešno, je dokazal že v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko sta pod režisersko taktirko Franca Uršiča z Branetom Ivancem kot Naočnik in Očalnik pritegnila mlade gledalke in gledalce pred televizijske ekrane. Toda Janez Hočevar se ni proslavil samo kot igralec humornih vlog, ampak je antologijsko dramsko vlogo odigral tudi v filmu Kavarna Astorija po kratkem romanu Dvojčka Žarka Petana in v režiji Jožeta Pogačnika. Dan po podelitvi nagrade v Slovenski kinoteki je Marko Golja obiskal nagrajenca v njegovi hiši ob potočki in na obrobju naselja Dorfarje.


09.11.2023

Ogledalo Žlahtnega meščana obsedenosti z videzom – radijska premiera

V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija so pripravili novo premiero, priredbo svetovne klasike, Molièrjeve komedije Žlahtni meščan. Nadvse aktualno besedilo iz 17. stoletja, ki nastavlja ogledalo človeški bolestni obsedenosti z družbeno veljavo in videzom, je za radijsko izvedbo režiral Alen Jelen. V igri nastopajo izjemni dramski igralci, od Primoža Pirnata, Ive Kranjc Bagola, Polone Juh do Uroša Smoleja, Marka Mandića in drugih, ki so tudi nastopili v gledališki izvedbi te komedije. Premiera bo nocoj ob 22.05 na Arsu. Potem bo pa še mesec dni dostopna na spletu (foto: Wkipedia).


08.11.2023

Na obisku v Ljubljani priznani srbski režiser Dragan Bjelogrlić

Film Varuhi formule srbskega igralca, scenarista in režiserja Dragana Bjelogrlića sloni na resnični a dolgo zamolčani nesreči leta 1958 v raziskovalnem reaktorju v srbski Vinči. To je v romanu Primer Vinča pred leti obudil Goran Milašinović, na velika platna pa prihaja kot srbsko-slovensko-makedonsko-črnogorska koprodukcija, ki je v Sarajevu prejela nagrado občinstva, v Locarnu pa nagradi za najboljši film tako posebne kot kritiške žirije. 34. Liffe se je torej začel, ob tem velja poudariti, da se pod štiri filme od desetih, ki se potegujejo za vodomca, podpisujejo režiserke.


08.11.2023

Varuhi formule, zgodba o »srbskem Černobilu«, odpira Liffe

Novembrsko sivino že tradicionalno popestri festival Liffe, ki vsako leto prinese pregled aktualne svetovne kinematografije. Med drugim ponudi filme, ki so poželi zanimanje in nagrade v Cannesu, Rotterdamu, Berlinu, Locarnu in Benetkah. Tako so tudi Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki odpirajo festival, že navdušili občinstvo na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu. Varuhi formule bodo prikazani v okviru sekcije Predpremiere, ki prinaša najbolj pričakovane filme. Veliko pozornosti med njimi bo bržkone deležna domišljijska kostumska drama Nesrečna bitja, novi celovečerec grškega ekscentrika Jorgosa Lantimosa, ki je prejel zlatega leva za najboljši film v Bentkah. Med predpremierami sta tudi dva filma slovenskih režiserjev – Hane Slak in Janeza Burgerja. Burgerjevo Opazovanje raziskuje soočanje sodobnega človeka z nasiljem in uporabo družbenih omrežij. Niti besede Hane Slak pa pripoveduje o travmatični najstniški izkušnji, ki postavi na preizkušnjo odnos med materjo in sinom. Med poudarki festivala je seveda tudi tekmovalna sekcija Perspektive, v kateri se za nagrade potegujejo režiserji s svojim prvim ali drugim filmom. Foto: Liffe


08.11.2023

Kristalni mikrofon Menči Klančar, obetaven napovedovalec pa je Benjamin Jeram

Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev je podelilo najvišjo stanovsko nagrado Kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanje Ane Mlakar za obetavnega mladega napovedovalca. Kristalni mikrofon 2023 je prejela Menči Klančar, ki je 35 let sooblikovala zvočno podobo slovenske besede. S tehnično in interpretacijsko gibkostjo se je prilagajala različnim žanrom s tiste vrste lahkotnostjo, ki je lahko le plod neizmernega znanja in izkušenj, je zapisala komisija. Benjamin Jeram, ki več let sodeluje v informativnih oddajah Radia Slovenija, pred tem pa tudi na radiu Primorski val in Radiu Študent, je svetel primer, da lahko tudi mlajša generacija vzorno skrbi za žlahtnost govorjene besede. Komisija v utemeljitvi priznanja za obetavnega mladega napovedovalca še poudarja, da kljub mladosti pri poslušalstvu vzbuja zanesljiv občutek verodostojnega sporočanja.


07.11.2023

Društvo Skulpte povezuje ustvarjalce predvsem v dolenjskem kamnu

V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled skupinska razstava društva likovnih ustvarjalcev v kamnu Skulpte. Razstava 21-ih skulptur z naslovom V kraljestvu povodnega moža je nadaljevanje lanskoletnega projekta Povodni mož ob Krki.


07.11.2023

Mira Jerneji Jezernik, ki se že več desetletij posveča Almi Karlin

Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.


03.11.2023

Filmska kustosinja Mariya Nikiforova o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu

Minuli teden je v Slovenski kinoteki pod naslovom Mi gledamo film, film gleda nas potekala Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije. Gostja je bila tudi Mariya Nikiforova, ki je predavala o "hibridnih formah" – o prepletu fotokemičnih in digitalnih praks v sodobnem eksperimentalnem filmu. Nikiforova je med drugim vodja filmskih zbirk pri francoski distribucijski hiši in arhivu eksperimentalnega filma Light Cone, ki je v Kinoteki predstavila dva programa svojih filmov; po njenih besedah "prinašata dva subjektivna pogleda, oba zasnovana na različnih oblikah obsedenosti." Prvi program je raziskal mesto Pariz, eno najbolj fetišiziranih mest na svetu, kot je bilo predstavljeno v 20. stoletju. V drugem programu so podobe delovale kot metafore ali simboli za latentne spomine, ki tvorijo majave mostove – ali prehode – med zavednim in nezavednim, med otroštvom in odraslostjo. Oba sta bila prikazana s fotokemičnih formatov in sicer s 16 mm in 35 mm filmskega traku.


27.10.2023

Romeo in Julija sta v Gledališču Koper postavljena v realnost nasilnih zgodb

V Gledališču Koper bodo premierno uprizorili Sheakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Gre za večjo mednarodno koprodukcijo koprskega gledališča z Narodnim gledališčem Republike Srbske iz Banjaluke, kjer je bila premiera že pred dobrim tednom.


26.10.2023

Salman Rushdie na sejmu v Frankfurtu

V nedeljo, ko je vrata za obiskovalce in založnike zaprl največji knjižni sejem na svetu v Frankfurtu, je Slovenija štafeto častnega gostovanja predala Italiji, ki bo s predstavitvijo svoje literature v ospredju prihodnje leto. Zadnji dan sejma so podelili prestižno nemško založniško nagrado za mir. Tokrat jo je prejel Salman Rushdie. Prispevek Urbana Tarmana. Foto: Frankfurter Buchmesse, Marc Jacquemin


26.10.2023

Novi Rog

Druga največja javna kulturna ustanova v Sloveniji odpira svoja vrata Na voljo je 8500 m2 v štirih etažah, ki ponujajo devetnajst projektnih studiev in pet rezidenčnih stanovanj, enoto Mestne knjižnice Ljubljana, veliko razstavno-prireditveno dvorano, kavarno, bistro in restavracijo ter več trgovin. In bistveni del: devet proizvodnih laboratorijev. Vseh devet delavnic bo dostopnih vsem, ki bodo plačali članarino in kupili uporabniške pakete. Gre za ambiciozno zastavljen projekt in hkrati prostor, ki ga napolnjujejo vsebine, ki jih pri nas še ni, meni direktorica Centra Rog, Renata Zamida. Pred uradno otvoritvijo bo danes ob 18. uri tudi protest skupnosti neuporabnikov Roga, ki bodo okoli poslopja sklenili obroč. Kot so poudarili, novi center Rog ne ureja perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe. Foto: Bobo


23.10.2023

Na obisku v Sloveniji je bil Eike Schmidt, direktor galerije Uffizi

Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu, galerija Uffizi, ki jo najdemo v središču Firenc ob reki Arno, je v letu 2021 prvič postala najbolj obiskana kulturna institucija v Italiji. Lani pa je obisk še več kot podvojila in dosegla čez 4 milijone obiskovalcev. Zasluge grejo tudi temeljiti prenovi razstavnih prostorov in posodabljanju programa, za čemer vse od leta 2015 stoji prodoren direktor dr. Eike Schmidt. Nemški umetnostni zgodovinar je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji in med drugim na Filozofski fakulteti v Ljubljani izvedel uvodno predavanje Mednarodnega središča za primerjalne zgodovinske raziskave.


23.10.2023

Katja Gasser o Sloveniji v Frankfurtu

V Frankfurtu se je zaključilo častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Aleksander Čobec je k refleksiji našega gostovanja v Frankfurtu povabil novinarko ORF Katjo Gasser, ki je letos vodila častno gostovanje Avstrije v Leipzigu. Foto: Osebni arhiv Katje Gasser (izrez)


22.10.2023

Frankfurt – dogodki so bili dobro obiskani, trikotnik poezija, branje in filozofija pa dovolj raznolik in zanimiv

V Frankfurtu je pri koncu častno gostovanje Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Slovenija je naziv predala Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec


22.10.2023

Zaključuje se slovenski Frankfurt

V Nemčiji se zaključuje jubilejni 75. Frankfurtski knjižni sejem. Slovenija, ki je bila letos častna gostja sejma, na slovesnosti ta naziv predaja Italiji, ki jo bo ta čast doletela prihodnje leto. Častno gostovanje v Frankfurtu je največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej. Če smo ga zaradi preteklih zapletov pričakovali zadržano, pa lahko po prvih vtisih zatrdimo, da smo lahko zadovoljni. Foto: Aleksander Čobec


21.10.2023

Florjan Lipuš in Ludwig Hartinger, prejemnik nagrade Fabjana Hafnerja

V soboto popoldne sta se v Slovenskem paviljonu na Frankfurtskem knjižnem sejmu odvila dva pomembna dogodka. Na odru Srečka Kosovela je potekal večer s slovenskim pisateljem Florjanom Lipušem z naslovom Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška, na odru Maruše Krese pa so podelili nagrado Fabjana Hafnerja – prejel jo je prevajalec in pesnik Ludwig Hartinger. Foto: Matej Juh


21.10.2023

Petkov večer v Frankfurtu: Polna predavalnica in srečanje ljubljanskih lakanovcev s predstavniki frankfurtske kritične teorije

Po prvih dveh dneh, ko je sejem obiskalo približno 105.000 založnikov, urednikov, avtorjev in novinarjev iz 130-ih držav, se je sejem z več kot 4000 razstavljavci odprl še za splošno javnost. Slovenski program častnega gostovanja je v petek ponudil večerno razpravo predstavnikov ljubljanske psihoanalitske šole in frankfurtske šole kritične teorije, ki se je odvila na bližnji Univerzi Goethe. Foto: Urban Tarman


21.10.2023

O satovju častnega gostovanja v Frankfurtu

Reportaža Le še en dan je do konca Frankfurtskega knjižnega sejma, ko bo Slovenija predala častno gostovanje Italiji, ki bo prihodnje leto. V Frankfurtu se je zvrstila množica dogodkov, od intimnih branj poezije do svetovne premiere filma in koncerta Laibacha. V Frankfurtu je tudi štiričlanska radijska ekipa Iza Pevec, Urban Tarman, Matej Juh in Aleksander Čobec, ki so pripravili več oddaj za naše vse tri programe. Poslušate jih lahko v arhivu na Arsovi spletni strani, mi pa bomo zdaj prisluhnili njihovi skupni radijski reportaži, ki jo je prebral Aleksander Čobec. Foto: EPA


20.10.2023

Moj sosed na oblaku, šport in branje

V petek je bil eden osrednjih dogodkov na Frankfurtskem knjižnem sejmu predstavitev dvojezične Antologije slovenske poezije 20. in 21. stoletja Moj sosed na oblaku. Močno obiskan pa je bil tudi pogovor direktorja sejma Jürgena Boosa s predsednikom UEFE Aleksandrom Čeferinom pod naslovom Šport in branje Foto: Matej Juh


20.10.2023

Vladimir Bartol in Tone Kralj kot kritika totalitarizma

Frankfurtski knjižni sejem se preveša v drugo polovico. Eden od izpostavljenih dogodkov našega gostovanja je bil tudi nastop skupine Laibach. Njihovo izvirno simfonično delo Alamut obravnava zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo je v istoimenskem romanu opisal Vladimir Bartol. Še pred koncertom so ozadje romana osvetlili sodelujoči na okrogli mizi, kako pa lahko z Alamutom povežemo freske slovenskega slikarja Toneta Kralja? Slika: Mohorjeva


Stran 9 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov