Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

ARS humana

643 oddaj

643 oddaj


Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.

Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.


11.01.2021

Zvonarstvo

Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana, njen avtor je Milan Trobič.

53 min 40 s

04.01.2021

Prihodnji ljudje niso abstrakcija, temveč živijo že danes

Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanji in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno preteklost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom. Medgeneracijsko pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem je zagovarjal v doktorski disertacijski na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "O prihodnjih ljudeh moramo razmišlajti kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo reflektirati in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje." foto: Aleš Ogrin

49 min 22 s

28.12.2020

Tomaž Grušovnik o svoji študiji Hotena nevednost

Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

52 min 1 s

21.12.2020

Nova izdaja Prešernovih poezij

France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.

41 min 17 s

14.12.2020

"Zdaj sem pa že tega sit. Želim si, da bi bilo konec."

Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije „Doma-Zuhause“ ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših. Vir fotografije: Pixabay.

53 min 16 s

07.12.2020

O čem govorimo, ko govorimo o slovenskem razkolu?

Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na povsem zasebni ravni. V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pri pisanju več kot 600-stranske monografije. Tema druge svetovne vojne se mu zdi pomembna za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "Druga svetovna vojna je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V času pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le prek vedenjskih vzgibov in podobno. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave." Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji, ne pa jih še poglabljala? In nenazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?

59 min 13 s

30.11.2020

O strukturnem rasizmu

Spodbuda za oddajo o strukturnem rasizmu je znanstvena monografija Strukturni rasizem, teorija in oblast dr. Jovite Pristovšek. V monografiji avtorica med drugim podrobno analizira strukturni rasizem estetskega diskurza (tudi pri Kantu), v oddaji pa bo to temo vsaj bežno predstavila. Druga gostja v oddaji je dr. Marina Gržinić, avtorica uvoda v monografijo. V oddaji bosta sogovornici Marka Golje nekoliko predstavili zgodovino strukturnega rasizma, nekatere njegove manifestacije v teoriji in kar nekaj primerov iz zgodovine slovenske države. Nikar ne zamudite.

53 min 48 s

23.11.2020

15 let Bukle za 15.000 knjig

Revija Bukla je že 15 let presečišče bralcev, literatov, založnikov in praktično vseh, ki jih zanimajo knjige. Kakšno zapuščino in vpliv je ustvarila v desetletju in pol? Kaj pomeni dejstvo, da ob 15. obletnici množične publikacije Slovenski knjižni sejem poteka virtualno? Kakšno prihodnost ima papir, ko pa se večina zadržuje na spletu? V pogovoru s kreativno urednico Renate Rugelj in urednikom Samom Rugljem pretresamo talilni lonec pandemije, v katerem na spletu knjige tekmujejo s spletnim nakupovanjem oblačil, dostavo hrane na dom in spreminjanjem življenjskih ter nakupovalnih navad. 

50 min 43 s

16.11.2020

Samozaposleni v kulturi med pandemijo v treh državah

V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, smo preverili, kako pandemijo doživljajo in preživljajo samozaposleni v kulturi v treh državah, v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Gostje oddaje: na italijanski strani sta Lara Komar, igralka in pevka, in Jurij Lavrenčič, avdiosnemalec in ustvarjalec, na slovenski je Inga Remeta, predsednica Društva Asociacija in producentka, na avstrijski pa Alina Zeichen, dramska ustvarjalka, predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ Kärnten-Koroška.

39 min 52 s

09.11.2020

Darovanje organov - zgodba o upanju

Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay

54 min 17 s

02.11.2020

Neda Pagon: »Ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti.«

Neda Pagon, Primorka, doma s Črnega Vrha nad Idrijo, se je kalila v 60-ih letih v Parizu in sodi med tiste, ki verjamejo, da ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti, da protesti in akcija ne zaležeta. Dan po državnem prazniku dneva spomina na mrtve bomo ponovili oddajo o spominih na njeno rast in izzivih sodobnega časa. Neva Zajc se je z njo pogovarjala v Izoli, kjer je našla zatočišče za branje in stik z Mediteranom.

56 min 31 s

26.10.2020

Jože Pirjevec: Partizani

Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, zapiše kot avtorski credo na hrbtni strani monografije Partizani njen avtor akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na opombe, zgodovinske dogodke osvetljuje z različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive od Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še kakega), pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem, je akademik Jože Pirjevec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

52 min 35 s

16.10.2020

Kaj prinaša prihodnjih 100 let?

Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.

57 min 1 s

12.10.2020

Vračanje odstranjenih spomenikov?

Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina

54 min 37 s

05.10.2020

23. festival slovenskega filma - v kakšnem stanju je slovenski film?

Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.

52 min 57 s

28.09.2020

Andrej Rahten: Po razpadu skupne države

Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

54 min 16 s

21.09.2020

Kako navdušiti za branje?

Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.

55 min 59 s

14.09.2020

Vsakodnevni boj družbenopolitičnega društva Edinost iz Trsta za pravice Slovencev v Italiji

Praznik »Vrnitev Primorske k matični domovini« je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni državi »prinesla« velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako se je tudi večina primorskih Slovencev, ki so več kot dve desetletji trpeli pod fašizmom, pridružila matičnemu narodu. Mirovna pogodba pa je vseeno zarezala v slovensko etnično ozemlje. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140 tisoč Slovencev. Zaščitni zakon določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih ustanov, vračanje nepremičnin ter finančna sredstva. Furlanija-Julijska krajina ima poseben status avtonomije zaradi slovenske manjšine, a žal ta v posebnem statutu dežele iz leta 1963 ni omenjena. Za spoštovanje in uresničitev vseh določb zakona si že vrsto let z ozaveščanjem javnosti, političnimi akcijami in pravnimi sredstvi prizadevajo v družbenopolitičnem društvu Edinost iz Trsta. V oddajo smo povabili člana društva prof. Sama Pahorja in Davida Daneva, neutrudna borca za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika v Trstu. Predstavila nam bosta vsakodnevne napore in odmevne akcije članov Edinosti. Pogovor bo potekal v živo iz studia Radia Koper. Oddajo povezuje Alen Jelen. "Italija ne spoštuje zakonov in namerno, ker vedo, da ljudje rečejo, če ni tolmača, bom govoril po italijansko. To je asimilacija. Tega imam dovolj in sem se odločil, da bom zahteval vse v slovenskem jeziku, kot mora biti po zakonu." David Danev v pogovoru za Radio Koper foto: osebni arhiv Davida Daneva

55 min 30 s

07.09.2020

Kdaj bodo dvorane spet polne?

Kultura je, podobno kot turizem, po izbruhu koronavirusa med prvimi zaprla vrata in še vedno ni zadihala s polnimi pljuči. Zaradi higienskih ukrepov kulturne prireditve lahko sprejmejo le del siceršnjih obiskovalcev. Organizatorji zaskrbljeno pogledujejo v jesen in zimo. Belijo si glavo z vprašanji, kako jih ob pričakovanih nižjih prihodkih in negotovosti izvesti in s tem izpolniti zaveze, dane ustanoviteljem in občinstvu. Njihove skrbi so še bolj izrazite po predstavitvi predloga rebalansa proračuna, ki predvideva reze na področju kulture. Bodo vstopnice dražje in kulturne prireditve manj dostopne? Ali na drugi strani obstajata volja in soglasje za uvedbo kulturnih bonov oziroma da bi se neporabljeni turistični boni na željo državljanov pretvorili v kulturne bone, namenjene nakupu kulturnih dobrin in obisku kulturnih prireditev? O tem voditelj Urban Tarman z gosti. Gostje: - Simona Perčič, zdravnica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, - Uroš Korenčan, predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, - Pavla Jarc, predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, - Damjan Damjanović, v. d. generalnega direktorja Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Foto: MMC RTV SLO.

55 min 17 s

31.08.2020

V SAZU nismo zaprti v slonokoščenem stolpu, res pa se ne odzivamo na prvo žogo

"Ne pustimo se in nočemo se vpletati v ideološke in politične teme, ker bi bilo to slabo za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Če bi se oglašali v tem smislu, bi hitro postali žeton v političnih preigravanjih. To pa ne pomeni, da se ne oglašamo v javnosti," pravi predsednik Akademije dr. Peter Štih. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova. Njeni člani so znanstveniki in umetniki, ki so bili izvoljeni zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti. Akademik Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti, redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je od 18. junija 2015. Od maja 2017 do maja 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. S 1. junijem letos je postal predsednik Akademije. V pogovoru je razmišljal o izzivih akademije v 21. stoletju, načrtih v njegovem mandatu in vlogi Akademije v slovenski družbi. foto: SAZU

49 min 47 s

Stran 1 od 33
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov