Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Kdo smo?

233 oddaj

233 oddaj


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo?

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.


12.01.2021

Kraški kamen

V okviru oddaj Mejniki identitete danes začenjamo trilogijo o Krasu. To pokrajino najbolj opredeljujejo kamen, pršut in teran. Pa še burjo bi lahko zraven prišteli. V tej prvi oddaji bomo govorili o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.

46 min 5 s

05.01.2021

Slomšek in prenos lavantinske škofije v Maribor

Eden največjih mož slovenskega naroda, ki je živel v času utrjevanja narodove zavesti sredi 19. stoletja, je Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pesnik, pisatelj, vzgojitelj in narodni buditelj. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, si je začel prizadevati, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor. To je utrdilo slovenski značaj tedanje Južne Štajerske v habsburški monarhiji in okrepilo narodno zavest v širšem slovenskem prostoru.

44 min 41 s

29.12.2020

Ljubezen do domovine

Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki ne spoštuje doma in domovine. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, ki smo posneli pred petimi leti na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo in tedaj k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil z ljubeznijo matere in očeta...

41 min 24 s

22.12.2020

Jaslice na Slovenskem

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.

46 min 31 s

15.12.2020

Papirnica Radeče skozi zgodovino

Polnih petsto let je staro izdelovanje papirja na slovenskih tleh. K temu so največ prispevali bogati vodni viri, ki so poganjali papirne mline in hkrati zagotavljali vodo pri postopku izdelave papirja. Razvoj slovenskega papirništva si bomo ogledali ob primeru papirnice Radeče, v kateri so od 18. stoletja naprej naši predniki izdelovali boljše vrste papirja za denar in dokumente.

37 min 49 s

08.12.2020

Kroparski kovači

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.

46 min 14 s

01.12.2020

Tiskarstvo na Slovenskem

Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?

50 min 43 s

24.11.2020

Žagarstvo na Slovenskem

Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.

45 min 58 s

17.11.2020

Tomos, slovenska pot v mobilnost

Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot v\tmobilnost. \t\t Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?

56 min 16 s

10.11.2020

Oljkarstvo na Slovenskem

Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.

43 min 54 s

03.11.2020

Suhorobarstvo na Slovenskem

Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. 23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

44 min 1 s

27.10.2020

Izdelki iz slame

Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

40 min 34 s

20.10.2020

Pletarstvo na Slovenskem

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.

41 min 37 s

13.10.2020

Čebelarstvo na Slovenskem

Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.

40 min 39 s

06.10.2020

Koroški plebiscit

Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.

42 min 41 s

29.09.2020

800 let Sodražice

Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.

48 min 17 s

22.09.2020

Zgodovina šolstva na Slovenskem

Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...

55 min 34 s

15.09.2020

Ob bistrem potoku je mlin

Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.

36 min 24 s

08.09.2020

Zavezniški letalski napad na obrobju Trnovskega gozda

Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

41 min 47 s

01.09.2020

Slomšek in prenos lavantinske škofije v maribor

Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

44 min 48 s

Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov