Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
foto: Zgodbe iz kostanjevih gozdov - Nosorogi, Deutsche Film und Fernsehakademie Berlin, RTV Slovenija, Transmedia
Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
foto: Zgodbe iz kostanjevih gozdov - Nosorogi, Deutsche Film und Fernsehakademie Berlin, RTV Slovenija, Transmedia
Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
Tokratno oddajo namenjamo premišljevanju o zgodovini, o spominih in pričevanjih in njihovem pomenu; o tem, zakaj je potrebno in pomembno, da se ukvarjamo s preteklostjo, smo se pogovarjali z mag. Moniko Kokalj-Kočevar iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in avstrijskim pisateljem in publicistom Martinom Pollackom.
Med 23. januarjem in 8. februarjem bo v Ljubljani potekal 8. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Festival, ki je nastal, da bi omogočil večjo dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin za otroke in mlade ter slednje spodbujal k ustvarjalnosti in kakovostnemu preživljanju časa, v svoji osmi izvedbi posebej opozarja tudi na vsebine, povezane z letošnjim nazivom Ljubljana, zelena prestolnica Evrope. Dogodek prireja Mestna občina Ljubljana, njegov izvršni producent pa je Slovensko mladinsko gledališče. O festivalu in specifikah kulturno-umetnostne vzgoje mladih v oddaji spregovorijo režiserka Ivana Djilas, vodja programa Tadeja Pungerčar in direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed.
Med 23. januarjem in 8. februarjem bo v Ljubljani potekal 8. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Festival, ki je nastal, da bi omogočil večjo dostopnost kakovostnih kulturnih vsebin za otroke in mlade ter slednje spodbujal k ustvarjalnosti in kakovostnemu preživljanju časa, v svoji osmi izvedbi posebej opozarja tudi na vsebine, povezane z letošnjim nazivom Ljubljana, zelena prestolnica Evrope. Dogodek prireja Mestna občina Ljubljana, njegov izvršni producent pa je Slovensko mladinsko gledališče. O festivalu in specifikah kulturno-umetnostne vzgoje mladih v oddaji spregovorijo režiserka Ivana Djilas, vodja programa Tadeja Pungerčar in direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed.
Revija Dialogi izhaja že dobrih petdeset let. Lani je revija obeležila častitljivi jubilej tudi s tematsko številko in vrsto prireditev, zato je obdobje po praznovanju jubileja pravi trenutek za refleksijo o njenem polstoletnem delovanju, predvsem pa priložnost za iskanje odgovorov na vprašanje kako naprej. V Arsovem forumu z nekoliko literarnim naslovom Dialogi drugi petdesetletki naproti so sodelovali odgovorna urednica Dialogov mag. Emica Antončič, urednik za kritično misel dr. Boris Vezjak in pisatelj Zdenko Kodrič, z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Novembra 1715 je bila dokončana Križevniška cerkev v Ljubljani, čez dobre štiri mesece, marca 1716, je bila posvečena. Prvi Arsov forum v novem letu se tako postavlja na sredino obeh okroglih obletnic in osvetljuje malo manj znana ali sploh neznana dejstva o tem biseru baročne arhitekture v Ljubljani, pa tudi o delovanju nemškega viteškega reda ter o Križankah, kakršne poznamo danes. Ob stoletnici dokončanja Križevniške cerkve je Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja pripravilo simpozij z naslovom Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice, zato je Tadeja Krečič v studio povabila štiri strokovnjake, ki so sodelovali na simpoziju: Heleno Seražin, Luka Vidmarja, Matija Ogrina in Blaža Zabela.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Gostje v oddaji: Ljerka Belak Toni Gašperič Boštjan Gorenc Pižama Andrej Rozman Roza Goran Završnik Mojca Kasjak Sašo Hribar Redaktor oddaje: Vlado Motnikar
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
"25 let česa?" Na današnji dan pred četrt stoletja so državljani in prebivalci s stalnim bivališčem v takratni SR Sloveniji uspešno izvedli plebiscit za samostojno državo. Ali so takratne elite in ljudstvo razumeli svet v katerem so se odločili za samostojnost? Kako to, da se je ob menjavi elit v obdobju ene generacije zgodila takšna diskontinuiteta v samorazumevanju skupnosti? In v kakšniih miselnih okvirih se je to zgodilo oz. dogajalo? Gosta sta filozofa, Bogdan Lipovšek, dolgoletni direktor hotela Union v Ljubljani in dr.Darko Štrajn, nekoč novinar, še vedno publicist, že dolgo pa raziskovalec, nekaj let tudi direktor na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Povezuje Goran Tenze. Ob sprejemu Zakona o plebiscitu 6.dec.1990 vir: MNZS, avtor Nace Bizilj
26. novembra so predsednik in pet članov Nacionalnega sveta za kulturo poslali pismo predsedniku vlade, dr. Miru Cerarju, v katerem ga pozivajo, naj slovenski kulturi, ki potrebuje jasne odločitve in korenite spremembe, zagotovi boljše vodenje ter na mesto aktualne ministrice, mag. Julijane Bizjak Mlakar, postavi kulturno suvereno osebnost z ustrezno strokovno orientacijo in s sposobnostjo vodenja in sodelovanja. V kolikor Cerar ni pripravljen razrešiti ministrice, bodo podpisani državnemu zboru poslali svojo odstopno izjavo. Ob tem se šesta podpisnica pisma, Jadranka Plut, strinja z izjavo, ne pa tudi z odstopom, sedmi član sveta, Uroš Lajovic, pa se pod pismo ni podpisal. Rok, do katerega podpisani pričakujejo Cerarjevo odločitev, je 17. december. V oddaji bomo skušali podrobneje osvetliti zahteve podpisnikov, odziv ministrstva za kulturo in predsednika vlade, pa tudi širši družbeni kontekst, ki določa stanje kjulture.
Pogovor o ponovni postavitvi jakopičevega paviljona z Andrejem Hrauskim, Darjo Pergovnik, Andrejem Smrekarjem in Mitjo Zorcem
Čeprav imamo v Sloveniji veliko število javnih gledaliških hiš, kulturnih domov in ostalih prostorov, primernih za raznovrstne scenske dogodke, pa so glede na mnoštvo predstav, ki nastajajo v institucionalni, predvsem na zunajinstitucionalni gledališki in sodobnoplesni sceni, tako občinstvo kot ustvarjalci za velik delež tega prikrajšani. Zakaj v državi ni delujočih mrež za postprodukcijo in lažjo dostopnost scenskih umetnosti, kateri so možni modeli tovrstnih aktivnosti in kako jih vzpostaviti, se bomo v oddaji Arsov forum pogovarjali z Vesno Jurca Tadel, vodjo Sektorja za umetnost na Ministrstvu za kulturo, Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker, Tamaro Bračič Vidmar, neodvisno producentko, režiserjem Maretom Bulcem in Katjo Pegan, direktorico Gledališča Koper. fotografija iz predstave Novo mesto - Readymade, režija: M. Bulc, foto: Sunčan Stone
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Elektronske knjige so pred leti sprožile evforijo in strah, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo tiskana knjiga prenehala obstajati. Elektronsko branje je takrat strmo naraščalo, v zadnjih letih pa so se smernice obrnile. Prodaja elektronskih knjig in njihovih nosilcev se zmanjšuje, prodaja tiskanih rahlo povečuje. Mlajše generacije sicer prehajajo med različnimi knjižnimi nosilci, vendar po elektronskih knjigah ne segajo množično, še vedno raje listajo po papirju. Toda tiskana knjiga je dobila konkurenco v drugih vsebinah in medijih. Gostje: Vuk Ćosić, Miha Kovač in Lenart Kučić.
Francija se odziva na zadnji teroristični napad v Parizu s povečano vojaško silo. Ali lahko zahod skupaj s Francijo odgovori na terorizem tudi z več humanizma, demokracije in svobode, ali pa je to popolna utopija? Do kod lahko sežejo vrednote medkulturnega dialoga, kje pa je potrebno postaviti mejo, smo se spraševali v Arsovem forumu. Gostje: islamolog in arabist Raid Al-Daghistani, teolog, filozof in esejist Edvard Kovač, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bećirović in predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a Tone Peršak.
Sredina novembra za ljubitelje filma vedno pomeni dvanajst dni predanosti filmu na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu. Tudi letos se bo večji del programa, ki bo sestavljen iz izbora najnovejše svetovne filmske produkcije, manjkale pa ne bodo tudi filmske klasike, odvil v Ljubljani, manjši del programa pa bo na ogled tudi v Mariboru. Ob tej priložnosti je gost oddaje Arsov forum programski direktor Simon Popek.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
O tem, kdo je bil arhitekt Jože Plečnik in kakšen je bil njegov pomen, obstaja skorajda nepregledna množica strokovnega gradiva. Nedavno se je v Trnovem v Ljubljani po prenovi ponovno odprl arhitektov nekdanji dom, ob tem pa se postavlja vprašanje o siceršnji skrbi arhitektove dediščine. Medtem, ko delovna skupina pod okriljem Ministrstva za kulturo že nekaj časa pripravlja nominacijo del arhitekta Jožeta Plečnika za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, pa nekatere Plečnikove stvaritve neslavno propadajo. Kdo je za to odgovoren? Ali tujci bolje skrbijo za Plečnikovo dediščino kot Slovenci? Kakšen pomen ima Unescov seznam in zakaj je projekt pomemben za Slovenijo? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič, arhitekturni kritik, kustos in publicist Andrej Hrausky, vodja projekta nominacije za vpis Plečnika na seznam svetovne kulturne dediščine Meta Štular ter krajinska arhitektka Darja Pergovnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Kjer koli in kamor koli se peljete, jih lahko vidite in jih ne morete zgrešiti: hiše s fasadami živih, agresivnih in osupljivih barv, od živo zelenih do vijoličnih in modrih. Kako je možno, da so se tako agresivne barve stanovanjskih fasad v tolikšni meri razširile, kaj pravi o njih arhitekturna stroka in kaj psihologija, boste slišali v oddaji Arsov forum. V njej bodo sodelovali psihologinja dr. Darja Kobal Grum s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Mitja Novljan, ki na Fakulteti za arhitekturo predava predmet Barva v arhitekturi ter arhitekt in publicist Viktor Pust, z njimi se bo pogovarjal, v živio, Marko Golja. Ta je povabil k sodelovanju v oddaji tudi predstavnico Ministrstva za kulturo, vendar je z ministrstva dobil odgovor, da tovrstne zadeve niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo.
Neveljaven email naslov