Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
foto: Zgodbe iz kostanjevih gozdov - Nosorogi, Deutsche Film und Fernsehakademie Berlin, RTV Slovenija, Transmedia
Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
foto: Zgodbe iz kostanjevih gozdov - Nosorogi, Deutsche Film und Fernsehakademie Berlin, RTV Slovenija, Transmedia
Filmski kritiki tudi o razkoraku med pozitivnimi kritikami in nizkim številom gledalcev
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov.
To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Na fotografiji nova ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar 19.9.2014 prevzema posle od prejšnjega ministra Uroša Grilca Foto: STA/Anže Malovrh
Zaključilo se je letošnje 49. Borštnikovo srečanje v Mariboru. Borštnikovo srečanje - post festum je tako tema pogovora. Okrog okrogle mize Arsovega foruma so: Alja Predan, umetniška direktorica Borštnikovega srečanja, Amelia Kraigher, selektorica predstav, Tanja Lesničar Pučko, novinarka, publicistka pri časopisu Dnevnik in gostitteljica Tadeja Krečič. Vir fotografije: Facebook stran Borštnikovega srečanja
Škripanje, tišina, hrup in podobno so pojmi, ki pridejo na misel običajnemu poslušalcu ob besedah sodobna klasična glasba. Pa je res tako ali gre preprosto za nepoznavanje te glasbe? Letos življenjski jubilej praznujeta tako Vinko Globokar kot Lojze Lebič, pravkar se je končal festival sodobne glasbe Slowind, skratka – več razlogov, da smo v oddaji z gosti pretresli, kaj sploh je sodobna klasična glasba, koliko se jo izvaja in kdo jo ustvarja ter interpretira. Gostje so bili skladateljica Bojana Šaljić Podešva, glasbeni interpret Matej Šarc in urednik ter muzikolog Primož Trdan, oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar.
Kot smo na frekvencah našega programa že poročali, je področje knjige pretekli teden dihalo predvsem v znamenju frankfurtskega knjižnega sejma, največje tovrstne prireditve na svetu. Letošnjo slovensko udeležbo na sejmu je zaznamoval tudi projekt Slovenija - častna gostja knjižnega sejma v Frankfurtu, oziroma predstavitev aktivnosti, povezanih z njim. Več o tem, kako je potekala predstavitev projekta boste lahko slišali v Arsovem forumu – ter seveda tudi o tem, kakšni so osnovni cilji naše kandidature za častno gostjo, kakšne so prednosti in slabosti tega podviga, ki med založniki vzbuja deljena mnenja. Gostje v studiu bodo Miha Kovač, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in direktor Cankarjeve založbe, Barbara Koželj Podlogar, vodja službe za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kulturo, ter direktor Javne agencije za knjigo, Aleš Novak. Z njimi se bo pogovarjala Tina Kozin.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Prvi zapis o organiziranosti ljubiteljskih ustvarjalcev na Slovenskem, godbe na pihala iz Idrije, je moč najti že v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Širitev in rast organizirane ljubiteljske kulture v njenih segmentih glasbenega, folklornega, gledališkega, plesnega, likovnega in literarnega ustvarjanja, pa je predvsem v minulem stoletju presegla vsa pričakovanja in tako danes Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti organizira, koordinira in strokovno podpira okoli pet tisoč kulturnih društev, skupin in posameznikov, kar pomeni blizu 100.000 ljubiteljskih ustvarjalcev. Več o tem v pogovoru z direktorjem JSKD mag. Igorjem Tršarjem, mag. Urško Bittner Pipan, pomočnico direktorja za program, Tonetom Ftičarjem, vodjem območne izpostave JSKD Kamnik in Matjažem Šmalcem, samostojnim svetovalcem za gledališko dejavnost.
Izšel je prvi slovenski prevod Korana iz arabskega izvirnika. Zakaj je Koran v svetovni literaturi tako edinstven? Zakaj velja za neprevedljivega? Ali se ga slovenski muslimani veselijo enako kot postavitve džamije? O vsem tem s prevajalcema Margit in Mohsen Alhady, urednikom prevoda, ki je izšel pri založbi Beletrina Alešem Štegrom in religiologom Dragom Ocvirkom, ki je s prevajalcema sodeloval, ko so prevod Korana načrtovali pri Mohorjevi založbi. Vir fotografije: Wikipedia
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Festival Mladi levi vsako leto in že po tradiciji odpre novo gledališko sezono. Je krona aktivnosti zavoda Bunker, njegov program pa jasno odčrtuje načela, zanimanja in vrednote, ki jih zavod Bunker zastopa v našem kulturnem prostoru. O umetnosti in festivalu Mladi levi kot polju idej in priložnosti se bomo pogovarjali s sooblikovalkama programa Mladi levi, umetniško direktorico zavoda Bunker Nevenko Koprivšek in koordinatorko programa Stare mestne elektrarne Elekro Ljubljana Mojco Jug ter izvršno producentko Majo Vižin. Oddajo bo povezovala Saška Rakef.
Od pozne antike do 18. stoletja sta krščanstvo in umetnost ustvarila velik del tega, kar imenujemo »zahodna duhovnost« in »zahodna kultura«. Z razsvetljenstvom so medsebojno navdušujoče vezi začele močno popuščati, tako, da sodobno krščanstvo in sodobna umetnost danes drug do drugega ne čutita skoraj nič več kot nekakšno nastrojenost in nezaupanje. V kakšnem odnosu so religiozni sakralni prostori do »sakralnih« prostorov sekularnega tipa? Kakšen je odnos med religiozno vsebino in formo sakralnega prostora? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali svobodna umetnica, slikarka Jana Vizjak, grafik, likovni teoretik in publicist dr. Jožef Muhovič ter arhitekt, doc. dr. Leon Debevec. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Nacisti so 2. avgusta 1944 ponoči v taborišču Auschwitz-Birkenau v plinskih celicah umorili več tisoč Romov in Sintov. Ob 70. obletnici tragičnega dogodka se bodo porajmosa, genocida nad Romi, 1. avgusta ob 11.00 spomnili na Židovskem trgu v Mariboru, v oddaji Arsov forum pa bomo predvajali pogovor o tragični medvojni usodi evropskih Romov; premierno je bil na programu v oddaji Ars humana 21. julija. V pogovoru so sodelovali raziskovalka na področju varstva človekovih pravic in manjšin dr. Vera Klopčič, predsednik Zveze Romov Slovenije in podpredsednik Evropske romske zveze Jožek Horvat, svetovalec v Pomurskem muzeju mag. Franc Kuzmič in dr. Marjan Toš, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, z njimi se je pogovarjal Marko Golja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov