Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekma slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture. Česa se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Tekma slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture. Česa se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Prešernovi nagradi za življenjsko delo: - fotograf Stojan Kerbler - koreograf in plesalec Milko Šparemblek Nagrade Prešernovega sklada prejmejo: - režiser Rok Biček za film Družina - kostumograf Alan Hranitelj za razstavo Vzporedni svetovi Alana Hranitelja - igralka Nina Ivanišin za vloge ustvarjene v zadnjih treh letih - akordeonist in skladatelj Luka Juhart za umetniške dosežke v zadnjih treh letih - prevajalka Suzana Koncut za prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil v zadnjih treh letih - oblikovalec Nejc Prah za oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih
Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Oddajo vodi Špela Kožar. Foto: BoBo.
Podeljevanje nagrad in priznanj naj bi bilo ena izmed uveljavljenih oblik kanonizacije ustvarjalcev oziroma njihovih del. Pregled nagrad, namenjenih izvirnemu slovenskemu leposlovju, pokaže, da je večina od 22-ih nagrad, ki jih potencialno lahko prejme ustvarjalec, če ustvarja v vseh literarnih vrstah za najrazličnejše starostne skupine bralcev, mlajša od 30 let. Kaj je bilo pred letom 1980? Je bilo nagrad proporcionalno manj zaradi manjšega števila izdanih knjig? In čemu bi pripisali relativno visoko število nagrad, ki so bile ustanovljene po letih 1990 in 2000? Kakšna je razlika med sočasno presojo knjig in zgodovinskim sitom? Kakšna so merila vrhunskosti? In, ne nazadnje: so nagrade danes res zgolj socialni korektiv? O teh in drugih vprašanjih bomo v oddaji Arsov forum razmišljali z gosti: izr. prof. dr. Andrejem Blatnikom, prof. dr. Mileno Milevo Blažić, pisateljico in prevajalko Suzano Tratnik in prof. dr. Alojzijo Zupan Sosić.
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi? Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar dr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.
Po katerih filmih si bomo zapomnili minulo leto? Katerim filmom, ki ste jih morda zamudili, velja v prihodnjih mesecih še nameniti pozornost? Katere teme so naslavljali letošnji domači in tuji filmi in kako bistveni so za današnjo realnost? Oddajo namenjamo najboljšim in najzanimivejšim filmom leta 2019 po mnenju treh filmskih kritikov. To so Ana Jurc, njene ocene filmov in odlični intervjuji z ustvarjalci so zelo brani na našem spletnem portalu MMC, Ana Šturm, članica uredništva revije za film in televizijo Ekran, soustanoviteljica prvega filmskega podcasta FilmFlow ter nova predsednica društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, in pa Žiga Brdnik, ki kot filmski kritik prav tako piše za Ekran, pa tudi za časnik Večer in revijo Dialogi, deluje pa tudi kot programski selektor društva za razvoj filmske kulture v Mariboru. Oddajo je pripravila Tina Poglajen. foto: Zgodbe iz kostanjevih gozdov - Nosorogi, Deutsche Film und Fernsehakademie Berlin, RTV Slovenija, Transmedia
Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V ponovitvi Arsovega foruma se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo prav njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič.
Podelitev Nobelove nagrade za književnost je izpostavila dva pogleda na literaturo – eden jo vidi kot neodvisno, samozadostno umetniško zvrst, drugi kot vpeto v družbeno-politični kontekst. Oba sta legitimna, na videz se izključujeta, verjetno pa v svoji skrajnosti ne vzdržita kritične presoje. O nagrajencih Olgi Tokarczuk in Petru Handkeju in o instituciji Nobelove nagrade razpravljajo Jana Unuk, Štefan Vevar in Andrej Blatnik.
Tokrat dobesedno o kulturnih evrih. Dobili smo 122,6 milijona evrov vreden zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi – četrti tovrstni vladni zakon. Prvi, pri katerem smo govorili še o kulturnem tolarju, je bil sprejet leta 1999, dosedanji trije so bili uresničeni največ tridesetodstotno. Bo tokrat drugače, ali bodo res v ospredju najnujnejši projekti? Denarja namreč, ko ga razdelimo na sedem let in sedem različnih programov, ni dovolj za preboje, je pa dovolj za gašenje požarov. Da, tako daleč smo že marsikje, četudi sta skrb in varovanje dediščine zapisana celo v ustavo. Gostje: državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in gradoslovec Igor Sapač. Vir fotografije: Bruno Glätsch / Pixabay
Frankfurtski knjižni sejem je po dolgih letih prinesel val optimizma. Prvič po letu 2012 so v Nemčiji opazili porast prodaje knjig! Častna gostja sejma Norveška se je pohvalila, da 88 odstotkov državljanov in državljank prebere vsaj eno knjigo na leto, 100 založb na leto izda 5000 novih naslovov. Tudi Slovenci izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo na leto. Slišimo lahko, da slovenske knjige večinoma niso zanimive, da jih je preveč, da so predrage, tiskana knjiga pa je relikt zgodovine. Mar res? Vodi: Blaž Mazi Gostje: Nataša Detič, Andrej Blatnik in Miha Kovač
Če bi morali izbirati med odprtjem trgovine s čevlji, gostinskega lokala in neodvisne knjigarne, kje bi več tvegali, kje bi imeli večje možnosti za zaslužek, kje pa za propad? Čeprav je vsaka od navedenih dejavnosti tvegana, saj zahteva veliko osebne zavzetosti, bi v Sloveniji najverjetneje največ tvegali z odprtjem knjigarne, saj se Slovenci uvrščamo na sam rep po številu nakupov knjig na prebivalca v Evropski uniji. Koliko pa bi tvegali, če bi odprli knjigarno v Italiji ali Avstriji, v Trstu ali Celovcu? Oddajo pred slovenskim knjižnim sejmom pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Gostje: Samo Rugelj, založnik in raziskovalec knjižnega področja, Hanka Gukuck iz knjigarne Haček v Celovcu, Miha Kreuz, vodja Mohorjeve knjigarne v Celovcu, in Ilde Košuta, knjižničarka v Tržaškem knjižnem središču. Vir fotografije: Pixabay
Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe si je pred 30 leti svojo pot med gledalce začel utirati kot Film Art Fest oz. Mednarodni dnevi avtorskega filma. Prva edicija je pritegnila 4000 obiskovalcev, zadnja leta pa festival obišče približno 50.000 gledalcev in tako letos organizatorji pričakujejo že milijontega obiskovalca. S programskima direktorjema, ki sta Liffe popeljala skozi 30 let, s Simonom Popkom in Jelko Stergel, se bomo pogovarjali o tem, katero nišo je festival zapolnil in katere so njegove izkoriščene in neizkoriščene priložnosti.
Če kdaj, je vprašanje obstoja institucionalnega gledališča aktualno v tem trenutku. Zaradi dogajanja okoli Slovenskega mladinskega gledališča, zaradi pravkar končanega Borštnikovega srečanja, na katerem je Združenje dramskih umetnikov pripravilo okroglo mizo o gledaliških ustvarjalcih, tukaj in zdaj. O zakonodajnih spremembah se govori že več let, a na kulturnem ministrstvu niso zagotovili sogovornika. Četudi je na omenjenem gledališkem srečanju sam minister za kulturo Zoran Poznič predstavil idejo o agenciji po vzoru knjižne ali filmske, ki sta menda primera dobrih praks; gotov ne glede upada financiranja in avtonomije v polnem pomenu besede. Gostje so: Igralka v Drami in predstavnica Združenja dramskih umetnikov Iva Babič, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed, Igralec Slovenskega mladinskega gledališča Dario Varga in direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana ter predstavnik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan. Oddajo je pripravila Špela Kožar. foto: Pixabay/CchrisS
Življenjska pot Primoža Trubarja je bila tesno povezana z območjem današnje avstrijske Koroške in Furlanije – Julijske krajine. V Trstu je bil Trubar posvečen v duhovnika in se izobraževal pod vplivom škofa Petra Bonoma. Na svojih potovanjih po Wu¨rttemberškem in spet nazaj v Ljubljano je zmeraj prečkal Koroško – ozemlje, na katerem je v 16. stoletju živelo veliko Slovencev, ki so jih duhovno dvigali njegovi katekizmi in postile. Trubarjevo pot v tem prostoru bodo osvetlili dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja, Aleksander Erniša, vodja evangeličansko luteranske skupnosti v Trstu, in Domink Kert, učitelj na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Oddajo ob prazniku dneva reformacije pripravljamo skupaj Radio Trst A, slovenski program ORF v Celovcu in program Ars. Vir fotografije:
Zakaj velja France Štiglic za največjega avtorja v zgodovini slovenskega filma, obenem pa se ga še vedno drži slabšalni vzdevek »režimski režiser«? Ob 100. obletnici rojstva avtorja, ki je med drugim režiral prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji, se bomo pogovarjali o pomenu njegovega delovanja v času, ko je ustvarjal, in o tem, kako njegov opus odzvanja v sodobnosti. Pogovor s filmskim ustvarjalcem in profesorjem filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miranom Zupaničem, direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar, in programsko sodelavko Slovenske kinoteke, prav tako filmsko ustvarjalko Varjo Močnik, bo vodila Tesa Drev.
Leta 2016 se je začel projekt Javne agencije za knjigo z naslovom Vključujemo in aktiviramo. Projekt je omogočil kar 41-im ranljivim skupinam, da so se v literarnih in likovnih delavnicah srečevali in srečali z ustvarjalnostjo, uveljavljenimi ustvarjalci in ustvarjalci v sebi. Več o projektu, namenu, organizaciji, poteku, zlasti pa o njegovih udeleženkah in udeležencih boste izvedeli v oddaji Arsov forum. V njej sodelujejo koordinatorka projekta Mojca Bergant Dražetič, pesnica in ilustratorka Brigita Krek, ilustrator in stripar Ciril Horjak, pisateljica Suzana Tratnik, udeleženka literarne delavnice Lili, strokovna sodelavka v zaporu na Igu Andreja Muren Bratuž, pisateljica Cvetka Bevc, nekdanja udeleženka literarne delavnice Nevenka Lekan ter nekdanji udeleženec delavnice in pisatelj Boris Karlovšek. Oddajo so pripravili Darja Hlavka Godina, Vladimir Jovanović, Miha Juvan, Blaž Kumše, Miha Klemenčič in Marko Golja. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Svetovni mediji so švedsko 16-letnico Greto Thunberg postavili pod žaromete in ji omogočili, da se je zavihtela na čelo svetovnega okoljskega gibanja mladih, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove posledice. Greti prisluhnejo vsi, tudi voditelji velesil. Avgusta leta 2018 je pri petnajstih letih namesto v šolski klopi sedela pred švedskim parlamentom in s transparentom Šolska stavka za podnebje politike pozivala k ukrepanju. Drugo je zgodovina. Gretina mama je znana švedska operna pevka, ki hčerki pomaga pri spopadanju s pozornostjo medijev. Oče je igralec. Oba sta se odpovedala mednarodni karieri, ker bi zaradi tega letela in onesnaževala okolje. Gretina družina ne je mesa. Okoljska aktivistka, ki jo je na naslovnico uvrstila tudi revija Time, je v letu dni dosegla svetovno slavo, zaradi česar je postala voditeljica in hkrati tarča srditega besa. V tokratni oddaji se sprašujemo, kakšen kulturni fenomen je Greta Thunberg, zakaj je uspelo ravno njej in kaj za svet pomeni dejstvo, da je generacija mladih izbrala podnebne spremembe kot ključni izziv človeštva. O Greti v Arsovem forumu razmišljajo docentka in raziskovalka doktorica Barbara Rajgelj, ki na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje temelje prava ter delovno, socialno in gospodarsko pravo, doktor Milan Hosta, ki deluje na področju filozofije in pedagogike športa, sodeluje tudi v programih Združenih narodov in Evropske unije na področju vzgoje otrok, profesorica doktorica Tanja Oblak Črnič s Katedre za medijske in komunikacijske študije na Fakulteti za družbene vede, in okoljski filozof in asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti doktor Luka Omladič. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Pixabay/PlanetMallika
V kolikšni meri lahko oblikovanje, stroka raje uporablja izraz dizajn, pomaga pri konkurenčnosti našega gospodarstva? Stroka je desetletja čakala na svoj dizajnerski center po vzoru nekaterih evropskih držav in pred dvema letoma končno »dobila« t. i. Center za kreativnost. A ta ni samostojna platforma, kot je pričakovala, poleg tega način delovanja omogoča črpanje enajst milijonov evrov denarja, pridobljenih iz kohezijskih sredstev, najrazličnejšim kulturnim ustvarjalcem. Bomo leta 2022, ko se projekt konča, lahko govorili o novih blagovnih znamkah? V petdesetih letih prejšnjega stoletja je država načrtno vlagala v ta segment, danes pa je delež podjetij, ki sploh ne upoštevajo oblikovanja kot del proizvodnega, razvojnega procesa, pod evropskim povprečjem. Gostje: Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, pri katerem deluje tudi CzK, Mateja Panter, podpredsednica Društva oblikovalcev Slovenije, Zmago Novak, direktor zavoda Big, ki pripravlja Mesec oblikovanja, in Robert Agnič, izvršni direktor v podjetju Plastika Skaza. Oddajo je vodila Špela Kožar.
Neveljaven email naslov