Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tekma slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture. Česa se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Tekma slovenskih mest za evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 evropska prestolnica kulture. Česa se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
Ob koncu preteklega leta so kandidaturo oddali prijavitelji iz Kranja, Lendave, Ljubljane, Nove Gorice, Pirana in s Ptuja.
Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je med najpomembnejšimi pobudami Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je s projektom prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično in mesto bogate kulturne ponudbe. V belgijskem mestu Mons je vsak vložen evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za lokalno gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim od nemških mest leta 2025 postane kulturno središče Evrope. O vsem tem z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.
9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (v Študentskem naselju v ljubljanski Rožni dolini so dobili tudi igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze, ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani, filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju.
Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo?
S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila. Vir fotografije: Peter Kostrun/BoBo
Požar v sloviti pariški katedrali odpira vrsto aktualnih vprašanj varstva spomenikov kulturne dediščine. V pogovoru smo osvetlili trenutno stanje pogorišča, in se vprašali, kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere. Sodelujejo Martina Lesar Kikelj, vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor, in dopisnik Igor Jurič. Foto: Reuters
Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. V kratkem času sta odstopila dva predsednika. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? Gostje četrtkovega Arsovega foruma so: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik.
Evropski parlament je prejšnji teden sprejel Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Njen cilj je z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito in primerna nadomestila za uporabo njihovih del. Direktiva sproža vroče razprave:velike založbe in združenja lastnikov ter lastniki avtorskih pravic na eni strani hočejo več denarja od spletnih gigantov na drugi strani, strokovnjaki za pravo intelektualne lastnine opozarjajo, da direktiva ni skladna z obstoječim pravnim redom Evropskeunije, zagovorniki svobodnega interneta izpostavljajo sporna 11-ti in 13-ti oziroma po novem 15-ti in 17-ti člen, ki govorita o hiperpovezavah in filtriranju avtorsko zaščitenih del in bosta premočno spremenila pravila na internetu ter tako okrnila njegovodelovanje. O direktivi v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman. (Ponovitev torkove oddaje Studio ob 17h.)
Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno pomenu in možnostih, predvsem pa smiselnosti “veščine pripovedovanja” v današnjem času. Kakšno vlogo je “pripovedovanje” imelo nekoč, kakšno vlogo pa ima v današnji družbi? Je ta način komunikacije še aktualen? Kako sprejemamo ljudsko besedno dediščino v svetu, ki je prenasičen z informacijami, zgodbami in medijskimi dražljaji? Iztočnica za pogovor je “22. Pripovedovalski festival”, ki se prav te dni odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani in po drugih prizoriščih v Sloveniji, pa tudi (ponekod) v zamejstvu. Gostje: programska vodja “Pripovedovalskega festivala” Špela Frlic, predsednica “Muzeja rezijanskih ljudi” Luigia Negro in koroški publicist ter pedagog Tomaž Ogris. Oddajo bo vodila Deva Pincin, sodelavka Radia Trst A – RAI. Foto: Studio Matija Medved
Svetovni dan poezije je priložnost, da preizprašamo svoj odnos do nje in razmislimo o mestu, ki ga ima v sodobni družbi. Kako se spreminja njena pojavnost v primerjavi z njeno vlogo v preteklosti? Gostje oddaje: pesnica Miljana Cunta ter pesnika Tone Škrjanec in Brane Senegačnik. Vir fotografije: Pixabay.com
Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Naši sogovorniki in sogovornice so ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport. (Ponovitev ponedeljkove oddaje Studio ob 17h.) Vir fotografije: Outsider
Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji.
Starost je bila in je skozi globino časa vedno heterogena. Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja. Kakšne pa so javne podobe starosti danes, in kakšne so bile včeraj? Pred skoraj pol stoletja je temeljno civilizacijsko študijo o njej objavila Simone de Beauvoir. S poznavalcema dela akademikom Borisom A. Novakom in urednikom prevoda Ottom Gerdino govorimo tokrat torej o premalo znani »Starosti«.
V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji. Pregledna razstava, ki jo je kurirala dr. Martina Vovk, prikazuje dela slovenskih slikark in slikarjev, rojenih v 70.ih in 80. letih minulega stoletja. Osrednje vprašanje, ki ga odpira razstava, je »Kaj je s sliko danes?« Na to in druga vprašanja o likovni umetnosti mlajših slovenskih umetnic in umetnikov se bomo pogovarjali s Petjo Grafenauer, likovno kritičarko, kuratorico in redno profesorico na Akademiji za likovno umetnost za oblikovanje, Tugom Šušnikom, akademskim slikarjem in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in z akademskima slikarjema Urošem Weinbergerjem in Mitom Gegičem. Med snemanjem oddaje Arsov forum smo prejeli pojasnilo direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Zdenke Badovinac, v zvezi s katalogom, ki ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ni izšel, četudi se strokovni javnosti to zdi neobhodno nujno. Delovni naslov oddaje je bil zato Namesto kataloga. Zdenka Badovinac, direktorica MG+MSUM, odsotnost kataloga takole pojasnjuje: Spoštovani, Naslov vaše okrogle mize žal ne zadene bistva problema. Moderna galerija dobi za svoje razstave v dveh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, samo nekaj več kot sto tisoč evrov letno, kar imajo muzeji v razvitem svetu za manjše razstave! Kataloga za razstavo Čas brez nedolžnosti nismo naredili zato, ker imamo letos, tako kot tudi vsako leto, premalo denarja za program. V letu 2019 načrtujemo v obeh muzejih 5 večjih razstav in še nekaj manjših razstavnih projektov in obrazstavnih dogodkov, za kar imamo na voljo s strani države le 120.000 €. Moderna galerija od leta 2011, ko deluje na dveh lokacijah, dobi za razstave manj denarja, kot smo ga leta 2010 , ko smo delovali samo v eni hiši. Katalog razstave Čas brez nedolžnosti žal še zdaleč ni edini in žal tudi ne največji naš problem. Med drugim je Moderna galerija zadolžena za pripravo slovenske razstave na Beneškem bienalu in za to imamo na razpolago polovico manj denarja, kot smo ga imeli za enak namen leta 2017. Realizacija slovenske razstave v Benetkah je zaradi tega ogrožena. Že lansko leto smo javnost opozorili, da v osnovni odločbi o financiranju Moderne galerije ni denarja za odkupe. Letos se zgodba ponavlja. Celotno polje sodobne umetnosti v Sloveniji je podhranjeno, katalog, ki ga nismo mogli natisniti za razstavo Čas brez nedolžnosti predstavlja samo vrh ledene gore. Lep pozdrav, Zdenka Badovinac Ksenija Čerče, Beckettovo čelo, 240 x 190 cm, 2011-2015, prepovedane tehnike, izsek
Po letih zategovanja pasov je vlada z rebalansom predlagala dvig proračuna za kulturo na 1,9 odstotka celotnega letnega državnega proračuna in ga tako približala predkrizni ravni. S predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter s kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem bomo razmišljali o tem, ali bo v tem položaju laže uresničiti strukturne spremembe na področju javno sofinancirane kulture. Katere so te želene in pogosto napovedovane spremembe in kakšne potrebe imajo po letih varčevanja javni zavodi, nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi? – v živo z gostoma v Arsovem forumu ob 14:05.
Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju ? Dorinu ? in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami.
Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov.
Sodelovanje radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno delovanju slovenskih glasbenih šol v zamejstvu. Slovenski tečaji instrumentov so razvejeni po vsem področju Furlanije ? Julijske krajine, na katerem je naseljeno slovensko prebivalstvo. Najdaljšo tradicijo ima Glasbena matica, ki deluje v Trstu že 110 let, njene podružnice pa so tudi v Gorici, Benečiji in Kanalski dolini. Zelo bogato glasbeno dejavnost ima tudi Center za glasbeno vzgojo Emila Komela v Gorici. Financiranje in delovanje slovenske glasbene šole na Koroškem se je v zadnjih letih načelno uredilo in se vključilo v nemško Koroško glasbeno šolo (Landesmusikschulwerk). So pa na Koroškem izgubili veliko učnih enot in zdaj se trudijo, da bi sodelovali vsaj z nekaterimi.
Letos nas bodo že enajstič v novo leto pospremili Bobri oziroma istoimenski ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje. Gre za programsko razgiban festival, ki ga Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica namenja otrokom, mladim odraslim, organiziranim skupinam vzgojno-izobraževalnih ustanov in ne nazadnje staršem z željo po njihovi proaktivni udeležbi, kar je nedvomno posebnost tega festivala. Bobri so pretežno festival uprizoritvene umetnosti, ki ima stalni domicil v Slovenskem mladinskem gledališču, pogled svojega mladega gledalstva pa z roko v roki s Kinodvorom širi tudi s sedmo umetnostjo. Tokratni Arsov forum z naslovom Spet so v Ljubljano prišli Bobri, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, podrobno predstavlja program 11. edicije Bobrov, hkrati pa festival umešča v nekoliko širši kot, zlasti v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje, po dobrem desetletju ocenjuje njegovo kondicijo in usmerja pogled tudi k novim horizontom, željam in pričakovanjem. Sogovorniki v oddaji – Mateja Demšič, Mestna občina Ljubljana, Tadeja Pungerčar, Festival Bobri in Tibor Mihelič Syed, Slovensko mladinsko gledališče.
Kako so skozi zgodovino v filmih upodabljali geje in lezbijke, kako in kdaj je prišlo do razcveta queerovskega filma? Kakšna vprašanja si lahko še danes zastavljamo v zvezi s podobami lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v mainstreamovskih filmih? Te teme bomo osvetlili z gostjama Suzano Tratnik, pisateljico, prevajalko in sociologinjo, ter filmsko kritičarko Jasmino Šepetavc. Obe sta tudi programski sodelavki festivala LGBT filma, ki je najstarejši tovrstni festival v Evropi. Oddajo pripravlja Tina Poglajen.
Letos bo minilo 100 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, zato prvo oddajo v letu namenjamo prav tej temi. Leta 2005 so poslanci Državnega zbora sprejeli sklep, da bo 17. avgust tudi državni praznik. Zakaj prav ta dan in kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu, pojasnjujemo s tremi sogovorniki: Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije, sicer direktorico Pomurskega muzeja Murska Sobota, dr. Laszlom Gönczem, zgodovinarjem in pisateljem Francijem Justom, profesorjem slovenščine, publicistom in literarnim zgodovinarjem.
Letošnje leto je bilo za slovenski film izjemno uspešno: Ne bom več luzerka Urše Menart je kot prvi film, ki ga je posnela ženska, dobil vesno za najboljši film, Posledice Darka Štanteta je doživel izjemen uspeh v tujini, Zgodovina ljubezni Sonje Prosenc in Zimske muhe Olma Omerzuja pa sta oba dobila nagrade na festivalu v Karlovih Varih. Društvo slovenskih režiserjev je predstavilo nacionalni program za film, odbor DZ za kulturo je podprl sklep za povečanje sredstev slovenskemu filmu, vse bolj pa govorimo tudi o enakosti spolov v filmskem sektorju. O letošnjem filmskem letu bomo v Arsovem forumu spregovorili s kritiki Matevžem Jermanom, Cirilom Oberstarjem in Petro Meterc.
Neveljaven email naslov