Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Stres na cesti

01.07.2015

V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.

V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.

Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.

Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.

Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov

Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?

Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.

Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.

Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.

Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.


Avtomobilsko prometne minute

865 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Stres na cesti

01.07.2015

V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.

V Rimu je vožnja na delo za v bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane pa bolj od obiska zobozdravnika.

Škoda je svojo novo fabio predstavila lani in tudi pri nas vzbudila kar veliko pozornosti. Avtomobil je všečen in uporaben, o tem ni dvoma. Tudi družina z enim ali dvema manjšima otrokoma je presodila, da bi to bil primeren in dosegljiv avtomobil zanje, če bi le imel malo večji prtljažnik. Predvsem zato se je za tiste, ki radi oziroma morajo prevažati več prtljage, predstavila še karavanska izvedenka. Ta v prtljažnem prostoru ponuja za 530 litrov prostora, oziroma, če podremo naslon zadnje klopi, skoraj 1400 litrov, kar je za 425 cm dolg avtomobil vsekakor hvalevreden dosežek – in to je tudi poglavitna prednost karavanskega modela combi. Prtljažnemu prostoru so dodali še nekaj opreme. Tu so predali, pa kavlji, tudi mreža – za lažje prevažanje takih ali drugačnih tovorov. Omenimo še pogonski agregat – 1,2 litrski bencinski TSI z 81 kilovati moči; skupaj s šeststopenjskim ročnim menjalnikom peljeta mirno in tudi dovolj odločno, če želimo. Povprečje porabe se da držati blizu šestih litrov – morda kakšen deciliter čez. Zdi se, da je kombinacija fabije combi in takega pogonskega sklopa zelo primerna, čeprav bi nekaterim morda zadostoval tudi 1,2 litrski TSI motor s 15 kilovati manj, a poraba ni bistveno drugačna. Kar zadeva ceno, pa gre tudi le za nekaj sto evrov razlike, tako da je prednost na strani močnejšega. Sicer je različica combi za 660 evrov dražja od običajne fabie. Z bogatim paketom opreme Style in še nekaj dodatki je cena testnega vozila sicer preskočila 16 tisoč evrov, a je seveda prav možno, da so nekateri dodatki odveč – potem se tudi cena lahko zniža za kakšnega tisočaka ali dva.

Fordov litrski trivaljni Ecoboost je prejel že kar nekaj priznanj in nagrad, zato je bilo kar pričakovano, da ga bodo ponudili tudi v najnovejši generaciji focusa. Z 92 kilovati moči (in ob pomoči šeststopenjskega ročnega menjalnika) je kos vsem zadolžitvam, ki mu jih naloži povprečen voznik – o tem ni nobenega dvoma. Tudi pri focusu velja podobno kot pri fabiji: obstaja tudi šibkejša različica motorja z enako prostornino, s 74 kilovati – ampak odločitev o tem, kaj vam ustreza in kaj je dovolj, boste sprejeli sami. Tudi fordov bencinski Ecoboost se po porabi težko kosa z varčnimi dizli, saj se je povprečje porabe pri nas gibalo tam nekje okrog sedmih litrov – a poraba pač ni edino merilo, ki odloči, na katero stran – ali na dizelsko ali na bencinsko.

Sicer se tudi najnovejši focus vozi izjemno zanesljivo, kot smo to že bili vajeni pri njegovem predhodniku; pravzaprav bi bilo zelo nenavadno, če bi se zdaj pojavil model, ki bi mu lahko karkoli zamerili v zvezi z lego na cesti. Kapo dol, bi rekel Srečko. Niti se ne bi trudili ugotavljati, zakaj, a vtis in občutek je, da je najnovejši focus na splošno nekako bolj udoben in uglajen, ob tem pa je pridobil tudi kar lepo število varnostnih in asistenčnih sistemov, ki ga postavijo ob bok tudi tistim najbolj čislanim v razredu – saj razumete, da mislimo predvsem na uspešneža iz Wolfsburga. Oznaka opremljenosti titanium pomeni pri Fordu nivo tik pod vrhom – torej ima tak focus skoraj vse; testnemu so potem dodali še nekaj sladkosti in seveda smo s ceno po ceniku potem hitro čez 20 tisočakov

Pri Audiju imajo manjši problem. Če ga sploh prepoznajo kot problem. “Admiralska ladja”, ta morda tudi neumesten izraz, s katerim ulica imenuje skrajni doseg tehnologije pri katerem od avtomobilskih proizvajalcev, ima pri Audiju težavo. Ali je “admiralska ladja” A8, ali Q7?

Pred nekaj tedni je bil odgovor enostaven, saj je postarani Q7 štel že desetletje, A8 je proti njemu mladenič. A januarja letos so v Detroitu pomenljivo predstavili novi rod, ki te dni vozi tudi v Slovenijo. Pri nas je bil, je in bo ostal priljubljen, kakorkoli se to že čudno sliši.

Kaj je v avtomobilu novega, izjemnega in presežnega, bomo opisovali naslednje desetletje, zato danes le nekaj glavnih poudarkov. Avto je iz mogočne podobe prejšnjega rodu, malo s temeljito shujševalno kuro, nekaj z malenkost manjšimi proporci, mnogo pa z novim, manj bahatim oblikovanjem, postal diskretnejši. Ker se priklanja tudi ameriškemu in azijskim trgom, je izgubil del klasične SUV-jevske podobe ter postal sprejemljivejši za okolja, kjer jim je bližje bolj urbana podoba, za brezpotja pa uporabljajo temu namenjena vozila.

Tehnološko je Q7 izložbeno okno, ne le Audijeve ali kar nemške avtomobilske industrije, temveč je v vozilu zbrano praktično vse, kar industrija ponuja po stoletju in več neprekinjenega razvoja. Q7 je tako ne le prestižen avto, ki si ga lahko privošči manjšina, temveč je tudi ena izmed osti avtomobilskega razvoja ter mora kot tak zanimati vsakega ljubitelja avtomobilizma. Če je recimo lahko pot v službo s Q7 manj stresna kot če se peljete v kakšnem drugem vozilu, pa je vprašanje.

Fordova raziskava evropskih poti v službo, v kateri je sodelovalo 5500 voznikov v Barceloni, Berlinu, Londonu, Madridu, Parizu in Rimu, je pokazala, da je vožnja na delo stresna za dobro četrtino ljudi, sama služba oziroma delo pa je kot stresno opisalo manj vprašanih – 23 odstotkov. V Rimu je recimo vožnja na delo za veliko vprašanih bolj stresna od selitve v novo hišo, za Londončane bolj od obiska zobozdravnika. Študija Državnega statističnega urada v Veliki Britaniji je tudi pokazala, da vsaka dodana minuta pri vožnji v službo ali iz nje vpliva na zaskrbljenost, zadovoljstvo in na splošno počutje. Po podatkih druge raziskave lahko vozniki v mestih, ki jih je v svoj pregled vključil Ford, za prevoz vsak dan v povprečju porabijo 111 minut v Rimu, 104 v Londonu in 100 minut v Madridu. Sicer je raziskava pokazala, da je vožnja najbolj stresna za voznike v Rimu (tam je takih kar 57 odstotkov), v Londonu jih je 41 odstotkov, v Parizu pa 35. Če torej tudi vam kdaj ne gre povsem gladko na poti v službo ali iz nje, pomislite, da bi lahko bilo še veliko huje.


13.06.2024

Je velik športni terenec res bolj varen?

Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.


06.06.2024

Evropa in mobilnost - veliko vprašanj, malo odgovorov

Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.


29.05.2024

Taktni vozni red

Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.


23.05.2024

Številni podcenjujejo zaviranje pri električnih skirojih

Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.


16.05.2024

Kitajski avtomobilizem

O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?


09.05.2024

Kitajska s ciljem: postati prvi proizvajalec avtomobilov na svetu

Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.


25.04.2024

Mnogo motoristov pred nesrečo sploh ne zavira

Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.


18.04.2024

Elektrifikacija vozil je tu, toda kaj bomo z odpadnimi baterijami?

Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.


11.04.2024

Kitajska je vse večja konkurenca evropski avtomobilski industriji

Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.


04.04.2024

Gumarska industrija si mane roke zaradi elektrifikacije vozil

Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?


04.04.2024

Električni avtomobili prinašajo renesanso v gumarsko industrijo

Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.


28.03.2024

Avtomobilski oglasi tudi čez mejo dobrega okusa

Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.


14.03.2024

SharePlanica: Dostop v Planico tudi za osebe z invalidnostjo

Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.


07.03.2024

Vsi smo na isti poti

Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.


29.02.2024

Evropski avto leta

Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.


22.02.2024

Večje je lepše, a tudi bolj uporabno?

Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.


15.02.2024

Kako zanesljivi so naši avtomobili?

Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.


01.02.2024

Anatomija vožnje

Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.


25.01.2024

50 let golfa, simbola ljudskega avtomobila

Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.


18.01.2024

Naj bodo naši najmlajši v avtu varni

V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov