Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili
Pred leti je ni bilo večje groze, kot če je motorist motoristični pozdrav namenil skuterju. Male beštije so postale tako prepričljive, da s sprednje strani in ob primerni hitrosti težko ločiš motorno kolo od skuterja. No, z leti sta se nestrpnost in elitizem umirila in skuteristi kot tudi motoristi, zadnja leta skupaj uživajo pod svobodnim soncem.
Sploh s prihodom Maxi skuterjev, ki so skuterji na steroidih, so si tudi vozniki slednjih pridobili pravico sedenja ob tabornem ognju, saj so njihove avanture v daljnih deželah prav tako vznemirljive kot motoristične. Kajti danes se je mogoče s skuterjem odpeljati tudi dlje kot do sosednje trgovine in to daje vsej zadevi dodatno draž.
Pa pojdimo po vrsti. Za manekena smo vzeli BMW-jev maxi skuter, ki sliši na ime C 650 GT. Razlika med motornim kolesom in skuterjem je jasna. Motorno kolo zajahaš, na skuter sedeš. Skuterji praviloma tudi nimajo klasičnega menjalnika, navor se na cesto prenaša preko variomata.
Pri BMW C 650 se prvi skuterski postulat že nekoliko zamegli. Greben, ki teče izpod sedišča do sprednjega dela je namreč tako visok, da je potrebno nogo dvigniti. Ne sicer tako visoko kot na motornem kolesu, a boleč, ali bog ne daj operiran kolk, zna povzročiti težave. Ob tem pa je BMW C 650 GT ogromen. Sicer z nizkim težiščem, a le to dejstva, da gre z 260 kilogrami za zajetno enosledno vozilo, ne spremeni.
BMW ima s skuterji veliko veselja!
Spominjamo se avantgardnega C1, ki je s svojo streho sprožal tako radovednost, kot tudi nekaj komičnih zapletov. A če je bil C1 ptič, ki je prezgodaj zapel, je C 650 domišljen in polno komercializiran izdelek.
Kot vneti motoristi sicer s svetom maxi skuterjev nimamo ogromno izkušenj, a nekaj drži; oprema na BMW-jevem skuterju je popolna. Ne le gretje ročic in sedežev, tudi električno dvigovanje vetrobrana ter obvezni ABS in malo manj običajni, a ob manjšem premeru koles še kako hvale vreden, sistem proti zdrsu zadnjega kolesa.
Ob tem pa so revolucionarno na vozilo namestili še “Side Wiew Assist”, sistem, ki pomaga vozniku zmanjševati nevarnosti mrtvega kota. Ta je med vožnjo z motornim kolesom še bolj nevaren kot je med vožnjo z avtomobilom. Sistem je sicer imenitno zamišljen, a še ne deluje suvereno do te mere, da bi voznik kar opustil običajno uporabo stranskih ogledal in priporočljivo oziranje preko ramena.
Vožnja z maxi skuterjem je posebna. Najprej pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili. Za kaj takega je GT enostavno prevelik in pri BMW-ju za te vragolije predlagajo izvedenko “Sport” – mnogo bolj vitko ptico iz istega gnezda.
Prostor pod sedežem je ogromen in medtem ko se motoristi ubadamo s kovčki, skuteristi enostavno dvignejo sedež in vanj spravijo vse kar potrebujejo, tudi za daljša potovanja.
Za pogon skrbi poseben dvovaljnik. Poseben, ker ima kar dvoje delavnih mest znotraj koncerna. Ali poganja skutersko falango, ali pa v nekaterih izpeljankah električnega avtomobila i3 služi kot podaljševalec dosega. V bistvu je v avtomobilu kot elektrarna, na skuterju pa več kot potenten stroj, ki s 44 kilovati omogoča udobno avtocestno križarjenje za voznika in potnika z vso opremo.
BMW-jevi motocikli postavljajo v svetu enoslednih vozil nove in le njim lastne standarde. Tako tudi med skuterji vozila iz razreda C pomenijo visoko kvaliteto in pridih prestiža. Z obojim pa, vsaj kar se denarnice tiče, BMW C 650 GT sili globoko v cesarstvo motociklov.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili
Pred leti je ni bilo večje groze, kot če je motorist motoristični pozdrav namenil skuterju. Male beštije so postale tako prepričljive, da s sprednje strani in ob primerni hitrosti težko ločiš motorno kolo od skuterja. No, z leti sta se nestrpnost in elitizem umirila in skuteristi kot tudi motoristi, zadnja leta skupaj uživajo pod svobodnim soncem.
Sploh s prihodom Maxi skuterjev, ki so skuterji na steroidih, so si tudi vozniki slednjih pridobili pravico sedenja ob tabornem ognju, saj so njihove avanture v daljnih deželah prav tako vznemirljive kot motoristične. Kajti danes se je mogoče s skuterjem odpeljati tudi dlje kot do sosednje trgovine in to daje vsej zadevi dodatno draž.
Pa pojdimo po vrsti. Za manekena smo vzeli BMW-jev maxi skuter, ki sliši na ime C 650 GT. Razlika med motornim kolesom in skuterjem je jasna. Motorno kolo zajahaš, na skuter sedeš. Skuterji praviloma tudi nimajo klasičnega menjalnika, navor se na cesto prenaša preko variomata.
Pri BMW C 650 se prvi skuterski postulat že nekoliko zamegli. Greben, ki teče izpod sedišča do sprednjega dela je namreč tako visok, da je potrebno nogo dvigniti. Ne sicer tako visoko kot na motornem kolesu, a boleč, ali bog ne daj operiran kolk, zna povzročiti težave. Ob tem pa je BMW C 650 GT ogromen. Sicer z nizkim težiščem, a le to dejstva, da gre z 260 kilogrami za zajetno enosledno vozilo, ne spremeni.
BMW ima s skuterji veliko veselja!
Spominjamo se avantgardnega C1, ki je s svojo streho sprožal tako radovednost, kot tudi nekaj komičnih zapletov. A če je bil C1 ptič, ki je prezgodaj zapel, je C 650 domišljen in polno komercializiran izdelek.
Kot vneti motoristi sicer s svetom maxi skuterjev nimamo ogromno izkušenj, a nekaj drži; oprema na BMW-jevem skuterju je popolna. Ne le gretje ročic in sedežev, tudi električno dvigovanje vetrobrana ter obvezni ABS in malo manj običajni, a ob manjšem premeru koles še kako hvale vreden, sistem proti zdrsu zadnjega kolesa.
Ob tem pa so revolucionarno na vozilo namestili še “Side Wiew Assist”, sistem, ki pomaga vozniku zmanjševati nevarnosti mrtvega kota. Ta je med vožnjo z motornim kolesom še bolj nevaren kot je med vožnjo z avtomobilom. Sistem je sicer imenitno zamišljen, a še ne deluje suvereno do te mere, da bi voznik kar opustil običajno uporabo stranskih ogledal in priporočljivo oziranje preko ramena.
Vožnja z maxi skuterjem je posebna. Najprej pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili. Za kaj takega je GT enostavno prevelik in pri BMW-ju za te vragolije predlagajo izvedenko “Sport” – mnogo bolj vitko ptico iz istega gnezda.
Prostor pod sedežem je ogromen in medtem ko se motoristi ubadamo s kovčki, skuteristi enostavno dvignejo sedež in vanj spravijo vse kar potrebujejo, tudi za daljša potovanja.
Za pogon skrbi poseben dvovaljnik. Poseben, ker ima kar dvoje delavnih mest znotraj koncerna. Ali poganja skutersko falango, ali pa v nekaterih izpeljankah električnega avtomobila i3 služi kot podaljševalec dosega. V bistvu je v avtomobilu kot elektrarna, na skuterju pa več kot potenten stroj, ki s 44 kilovati omogoča udobno avtocestno križarjenje za voznika in potnika z vso opremo.
BMW-jevi motocikli postavljajo v svetu enoslednih vozil nove in le njim lastne standarde. Tako tudi med skuterji vozila iz razreda C pomenijo visoko kvaliteto in pridih prestiža. Z obojim pa, vsaj kar se denarnice tiče, BMW C 650 GT sili globoko v cesarstvo motociklov.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Neveljaven email naslov