Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj je bila prometna varnost lani boljša in kakšne so usmeritve Agencije za varnost prometa, da bo žrtev letos še manj
V nemški prestolnici so predlagali projekt velike prenove in gradnje omrežja kolesarskih stez. Berlinčani so za vzor in cilj vzeli Koebenhavn in Amsterdam, kjer se kar polovica ljudi vozi na delo s kolesom, v Berlinu pa je takih manj kot četrtina. Zdaj so predstavili načrt, po katerem bodo do leta 2025 po mestu zgradili 100 kilometrov tako imenovanih kolesarskih hitrih cest in 100 tisoč novih parkirnih mest za kolesa, hkrati pa tudi prenovili obstoječo kolesarsko infrastrukturo. Kolesarske steze bodo od cest ločili z robniki, kolesarske hitre ceste pa bodo potekale po nekdanjih železniških progah. Preuredili bodo tudi nekatera nevarna križišča.
BMW-jevo serijo 1 so osvežili. Avtomobil je modernejši, z nekaj spremembami okoli luči in maske bolj podoben trojki. Prenovili so tudi notranjost, instrumentna plošča je bolj jasna, nekaj je kromanih okrasnih elementov za večji občutek prestiža. Vozniški prostor se da prilagoditi vsakomur, sedež omogoča trdno namestitev, ki je ob zmogljivostih testnega vozila dobrodošla. Oznaka 120d xDrive namreč pove, da BMW-jevo enko poganja dvolitrski 140 kilovatni dizel, ki skupaj z brezhibnim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom omogoča živahno in zabavno vožnjo. Da je vožnja še bolj zanesljiva, skrbi sistem xDrive, ki ob slabšem oprijemu nameni več moči sprednjima kolesoma. Če spomnimo še na kvaliteto materialov in izjemno izdelavo, potem zmanjka možnosti za morebitne pripombe ali celo grajo. Lahko pa razmišljamo o ceni: osnovni BMW serije 1 na ceniku ne preseže 25 tisoč eurov, zmogljivejši testni z množico dodatkov pa gre čez 52…
Množici cestno terenskih vozil, ki svoj prostor iščejo predvsem na cestah, se je pred kratkim pridružil tudi Citroen C3 aircross. 415 cm dolgo vozilo je prepoznavno predvsem zaradi značilnih oblikovnih potez, ki so prijazne in neagresivne, ter pestrosti barv, sicer pa izstopa (zaradi podaljšane medosne razdalje v primerjavi z modelom C3) tudi glede udobnosti in prilagodljivosti v kabini (zadnja klop je pomična) in prostornosti v prtljažniku, ki v osnovi meri 410 litrov. Oznaka Shine BlueHDi 100 pomeni opremljenost z 1,6 litrskim 73 kilovatnim dizlom, menjalnik je 5-stopenjski ročni – lahko rečemo, da kombinacija avtomobilu povsem pristoji. Vozilo so dodatno opremili z nekaterimi sistemi in paketi za več udobja in varnosti. Za atraktivnejši videz je streha v beli barvi, kovinsko sivo barvo popestrijo srebrni dodatki, barvni paket Black pa odene ohišje vzvratnih ogledal, strešne nosilce in obrobe žarometov v črno barvo. Vse dodane dobrote in barvna pestrost ceno porinejo prek 23 tisočakov, a brez dodatkov lahko pristanemo pod dvajsetimi. Še to povejmo: avtomobil se pelje lahkotno in prijetno, lega na cesti je dobra, sedi se malo višje, kar nam godi, terenski pa je le po videzu – tudi brez možnosti štirikolesnega pogona. Ampak to mnoge ljubitelje tovrstnih vozil tako ne moti.
Število žrtev prometnih nesreč je s predlanskih 130 lani padlo na 106, letošnji cilj je številko spraviti pod 100, do leta 2022 pa na 70. Največ žrtev je bilo lani v osebnih avtomobilih – 50 (od tega je bilo 16 nepripetih, kar je še vedno presenetljivo veliko, a bistveno manj kot v preteklih letih), kar 24 žrtev je bilo motoristov, 5 mopedistov. Manj črno statistiko lahko pripišemo sodelovanju vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri naporih za večjo varnost, v prihodnje pa bo Agencija še več sil in sredstev namenila osnovnim in srednjim šolam, kjer se zdaj veliko mladih nekako »izgubi« v poznavanju in spoštovanju prometne varnosti, jemed drugim izpostavil direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov…
Kot vzrok za prometne nesreče se ob alkoholu najpogosteje pojavlja neprimerna hitrost. Ivan Kapun iz Sektorja prometne policije je poudaril, da je bila izkušnja s poskusnim sekcijskim merjenjem na Trojanah pozitivna in da je v načrtu mreža več podobnih meritev po nekaterih odsekih slovenskih avtocest.
Fordovi inženirji so zasnovali prilagodljivo polico v novem športnem terencu EcoSport tako, da lahko na njo namestijo kaj težjega, saj njena nosilnost presega 300 kg; čeprav tehta manj od treh kilogramov, bi na njej brez težav sedeli trije odrasli čebelarji v popolni opremi. Zakaj čebelarji? Ker so navdih za izdelavo tako vzdržljive police prispevale prav čebele; namreč prav struktura v obliki satovja omogoča tako izjemno čvrstost police iz papirja.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zakaj je bila prometna varnost lani boljša in kakšne so usmeritve Agencije za varnost prometa, da bo žrtev letos še manj
V nemški prestolnici so predlagali projekt velike prenove in gradnje omrežja kolesarskih stez. Berlinčani so za vzor in cilj vzeli Koebenhavn in Amsterdam, kjer se kar polovica ljudi vozi na delo s kolesom, v Berlinu pa je takih manj kot četrtina. Zdaj so predstavili načrt, po katerem bodo do leta 2025 po mestu zgradili 100 kilometrov tako imenovanih kolesarskih hitrih cest in 100 tisoč novih parkirnih mest za kolesa, hkrati pa tudi prenovili obstoječo kolesarsko infrastrukturo. Kolesarske steze bodo od cest ločili z robniki, kolesarske hitre ceste pa bodo potekale po nekdanjih železniških progah. Preuredili bodo tudi nekatera nevarna križišča.
BMW-jevo serijo 1 so osvežili. Avtomobil je modernejši, z nekaj spremembami okoli luči in maske bolj podoben trojki. Prenovili so tudi notranjost, instrumentna plošča je bolj jasna, nekaj je kromanih okrasnih elementov za večji občutek prestiža. Vozniški prostor se da prilagoditi vsakomur, sedež omogoča trdno namestitev, ki je ob zmogljivostih testnega vozila dobrodošla. Oznaka 120d xDrive namreč pove, da BMW-jevo enko poganja dvolitrski 140 kilovatni dizel, ki skupaj z brezhibnim osemstopenjskim samodejnim menjalnikom omogoča živahno in zabavno vožnjo. Da je vožnja še bolj zanesljiva, skrbi sistem xDrive, ki ob slabšem oprijemu nameni več moči sprednjima kolesoma. Če spomnimo še na kvaliteto materialov in izjemno izdelavo, potem zmanjka možnosti za morebitne pripombe ali celo grajo. Lahko pa razmišljamo o ceni: osnovni BMW serije 1 na ceniku ne preseže 25 tisoč eurov, zmogljivejši testni z množico dodatkov pa gre čez 52…
Množici cestno terenskih vozil, ki svoj prostor iščejo predvsem na cestah, se je pred kratkim pridružil tudi Citroen C3 aircross. 415 cm dolgo vozilo je prepoznavno predvsem zaradi značilnih oblikovnih potez, ki so prijazne in neagresivne, ter pestrosti barv, sicer pa izstopa (zaradi podaljšane medosne razdalje v primerjavi z modelom C3) tudi glede udobnosti in prilagodljivosti v kabini (zadnja klop je pomična) in prostornosti v prtljažniku, ki v osnovi meri 410 litrov. Oznaka Shine BlueHDi 100 pomeni opremljenost z 1,6 litrskim 73 kilovatnim dizlom, menjalnik je 5-stopenjski ročni – lahko rečemo, da kombinacija avtomobilu povsem pristoji. Vozilo so dodatno opremili z nekaterimi sistemi in paketi za več udobja in varnosti. Za atraktivnejši videz je streha v beli barvi, kovinsko sivo barvo popestrijo srebrni dodatki, barvni paket Black pa odene ohišje vzvratnih ogledal, strešne nosilce in obrobe žarometov v črno barvo. Vse dodane dobrote in barvna pestrost ceno porinejo prek 23 tisočakov, a brez dodatkov lahko pristanemo pod dvajsetimi. Še to povejmo: avtomobil se pelje lahkotno in prijetno, lega na cesti je dobra, sedi se malo višje, kar nam godi, terenski pa je le po videzu – tudi brez možnosti štirikolesnega pogona. Ampak to mnoge ljubitelje tovrstnih vozil tako ne moti.
Število žrtev prometnih nesreč je s predlanskih 130 lani padlo na 106, letošnji cilj je številko spraviti pod 100, do leta 2022 pa na 70. Največ žrtev je bilo lani v osebnih avtomobilih – 50 (od tega je bilo 16 nepripetih, kar je še vedno presenetljivo veliko, a bistveno manj kot v preteklih letih), kar 24 žrtev je bilo motoristov, 5 mopedistov. Manj črno statistiko lahko pripišemo sodelovanju vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri naporih za večjo varnost, v prihodnje pa bo Agencija še več sil in sredstev namenila osnovnim in srednjim šolam, kjer se zdaj veliko mladih nekako »izgubi« v poznavanju in spoštovanju prometne varnosti, jemed drugim izpostavil direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov…
Kot vzrok za prometne nesreče se ob alkoholu najpogosteje pojavlja neprimerna hitrost. Ivan Kapun iz Sektorja prometne policije je poudaril, da je bila izkušnja s poskusnim sekcijskim merjenjem na Trojanah pozitivna in da je v načrtu mreža več podobnih meritev po nekaterih odsekih slovenskih avtocest.
Fordovi inženirji so zasnovali prilagodljivo polico v novem športnem terencu EcoSport tako, da lahko na njo namestijo kaj težjega, saj njena nosilnost presega 300 kg; čeprav tehta manj od treh kilogramov, bi na njej brez težav sedeli trije odrasli čebelarji v popolni opremi. Zakaj čebelarji? Ker so navdih za izdelavo tako vzdržljive police prispevale prav čebele; namreč prav struktura v obliki satovja omogoča tako izjemno čvrstost police iz papirja.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Neveljaven email naslov