Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
865 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Neveljaven email naslov