Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


Avtomobilsko prometne minute

864 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


25.07.2018

Sistem za samodejno zaviranje serijsko

Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.


18.07.2018

Nekateri asistenčni sistemi bi morali biti serijski

Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov