Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


Avtomobilsko prometne minute

861 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Na listju zdrsne kot na snegu

05.12.2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Fordovi inženirji so ugotovili, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg.

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

V Fordovi evropski garaži je, kot smo se že učili, vedno več globaliziranih vozil. Pred omenjeno garažo te dni stoji osvežena paleta lahkih gospodarskih vozil. Pred garažo zaradi tega, ker gre za robustna vozila, ki jim elementi ne škodijo takoj, predvsem pa zaradi tega, ker so ta gospodarska vozila ves čas v pogonu. Zagotoviti profit lastniku je namreč njihovo življenjsko poslanstvo. Poimenovanje teh vozil je tradicionalno zapleteno do ravni kakšne nagradne igre v jutranjem programu našega radia. Za danes pa naj bo dovolj besed o tem, da so Transit/Tourneo Connect in Transit/Tourneo Courier pošteno obnovljeni. Prilagojeni so  Fordovim oblikovalskim trendom, njihovi agregati pa novim standardom znotraj okoljevarstvenih naporov, ki jih pred avtomobilsko industrijo prinaša sodobnost. Preden katerega izmed njih tudi natančneje preizkusimo, zgolj obrobna pripomba; zdi se, da Ford za razliko od francoske konkurence še vztraja na poslanstvu in osnovni ideji tozadevnih vozil: najprej uspešna dostava, šele nato srečna družina. A pri Fordu imajo še enega konja za dirko. Seveda tudi za dirko, ki se imenuje »slovenski avto leta!« Focus je že nekaj tednov na naših cestah in se je tako imel čas ustaviti tudi v Tavčarjevi ulici. Najprej vozniku zaigra srce, ko vidi klasično vozilo, brez križanskih, SUV-jevskih in bog ve kakšnih genov še. V našem primeru je šlo celo za kombijevsko karoserijsko izpeljanko, z aristokratsko opremo Titanium, ki je še ozaljšana s paketom Bussiness. Ob številnih drugih dobrotah si na primer lahko grejemo roke na volanu. Vse to Focusa izstreli v premijsko-prestižne orbite, kjer se do zdaj še ni gibal. Stereotipi o Focusu so znani in držijo tudi v tokratni že četrti reinkarnaciji. Vozna dinamika je popolna, tudi izdelava je na več kot zavidljivi ravni. Ergonomija voznika in tudi drugih potnikov je odlična in figurativno povedano smo dobili vozilo, ki noče biti več le oproda sledeč golfu na belem konju. K temu veliko pripomore dejstvo, da avto domuje na povsem novi platformi, kar je razvijalcem omogočilo na novo premisliti in izvesti vse gabarite avtomobila. A na srečo niso ne pretiravali, ne zašli iz uhojenih poti nižjega srednjega razreda… Posebne poslastice ponuja mehanika vozila. Osemstopenjsko samodejnost menjalnika se upravlja z vrtljivim gumbom, kar sprosti nenavadno veliko prostora v kabini,  asistenčni sistemi, vključno z napol avtonomno vožnjo, so v vozilo vkomponirani skladno ter intuitivno. Pet zvezdic na varnostnih testiranjih se razume samo po sebi, novost smo odkrili pri agregatu. Jasno, moda zahteva bencin  in ob zapovedanih  litrskih trivaljnikih smo imeli srečo, da smo pod pokrovom našli nov in napreden trivaljni  1,5 litrski agregat, ki v izpeljanki s 110 kilovati ponuja vedno dovolj moči, ki zna na avtocestah izklapljati en valj in ki je za svoje delo rad nagrajen z zajemalko goriva več. Najnižje kar gre v programu Eco je približno 7 litrov, do devet pa skočimo ob postavljanju z nenavadnim zvokom agregata, ki se sliši iz izpušne cevi. Ob kakšni drugi priložnosti pa morda še stavek ali dva o zanimivih rešitvah pri elementih Focusovega podvozja…

Morda se nekaterim ne zdi možno, a smo se prepričali, da na vprašanje, kaj je to »Add Blue« in zakaj se uporablja, marsikdo ne ve odgovora. Gre za tekočino, ki zniža škodljive izpuste pri delovanju dizelskih motorjev in bo na ta način pomagala preživeti dizlu še naslednje desetletje ali dve, saj je jasno, da tovrstni motorji še kar nekaj časa ne bodo izginili izpod motornih pokrovov, predvsem v večjih vozilih, avtobusih in tovornjakih. Še en dodatni strošek, a brez njega v prihodnje pač ne bo šlo.

Gremo na koncu še malo na plin – tu Add Blue ni potreben. Vse več je avtomobilskih znamk, ki v svojih modelih ponujajo motorje s pogonom na stisnjen zemeljski plin. Pri nas krepita ponudbo vozil na CNG predvsem Opel in Seat, pa tudi Škoda bo v svoj novi model scala umestila pogon na GNG. Če tovrstni pogon v osebnih vozilih (vsaj pri nas) še ni tako zelo popularen (tudi zaradi redkih polnilnih mest), pa je nedvomno primeren za vožnjo avtobusov. Tako je iz Ljubljane prišla vest o nakupu 17 novih hibridnih avtobusov. V Celju pa naj bi novo CNG polnilnico odprli še letos, občina pa je že prevzela 10 novih avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin.

 


04.01.2020

Kakšno je bilo avtomobilsko 2019

Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.


28.12.2019

Voznik lahko predvideva, stroj tega še ne zna

Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.


21.12.2019

»Električarji« prihajajo na večja vrata

Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.


14.12.2019

Sneg in led – nevarnost na tovornjakih

Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.


07.12.2019

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.


30.11.2019

Japonska ne potrebuje iniciative Heroji furajo v pižamah

Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.


23.11.2019

Povpraševanje po električnih vozilih presega ponudbo

Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.


16.11.2019

Pri Hyundaiju je pomembna črka N

Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.


09.11.2019

Volan zaenkrat ostaja v rokah voznika

V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.


02.11.2019

Umirjeno pridem hitreje

O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.


26.10.2019

Kombinacija športni terenec – hibrid je zmagovalna

Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.


19.10.2019

Simulator vožnje potuje po Sloveniji

V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.


12.10.2019

V avtomobile prihaja glasovno upravljanje

Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.


12.10.2019

V avtomobile prihaja glasovno upravljanje

Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.


05.10.2019

Pomembno je v kakšnem avtu te vidijo drugi

Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.


28.09.2019

Vodik je lahko energent prihodnosti

Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.


18.09.2019

Zakajen rabljen avtomobil je težje prodati

Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.


11.09.2019

Tudi Frankfurtski salon je okrnjen

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


04.09.2019

Prvo pot v šolo si zapomnimo za vedno, mustanga tudi

Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.


28.08.2019

Asistenčni sistemi – korak k dojemanju avtonomne vožnje

Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.


Stran 11 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov