Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
EU je pred kratkim izdala direktivo, po kateri bodo čez dve leti morali imeti vsi avtomobili serijsko vgrajene DAB sprejemnike
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Mazde nas res redno obiskujejo in tako tudi sproti lahko nadzorujemo, kaj prinašajo. Šestico so prenovili. Morda je za mnoge njen razred zadnje čase postal manj zanimiv in so presedli v križance in športne terence, ki se ponujajo za vsakim vogalom, a če vam malce nižje sedenje še ni nadležno, potem je Mazda6 lahko konkurenčna. Osvežitev je elegantnemu karavanu v atraktivni rdeči kovinski barvi prinesla nove žaromete z LED tehniko in samodejnim zasenčenjem, nekaj kozmetičnih sprememb je tako na karoseriji kot v notranjosti, sicer pa pri Mazdi ob prostornosti in udobju (čeprav je tega zaradi velikih koles in nizkopresečnih gum na negladkih površinah manj) stavijo na kvalitetne materiale in skrbno izdelavo – tu ni popuščanja. Kupec že v osnovi dobi veliko opreme, z nivojem Revolution še več. Jasno, avtoradio je prilagojen za sprejem digitalnega signala.
2,2 litrski 110 kilovatni turbodizel je dovolj zmogljiv, z dodatkom Ad Blue tudi prilagojen novim standardom, kar zadeva povprečje porabe tudi več kot soliden. Skratka, avtomobil, ki se bo predvsem na daljših potovanjih nedvomno še kar nekaj časa dobro držal.
Za tri številke manjša oziroma 40 cm krajša je Mazda3, ki pa ji kljub vsemu ne moremo oporekati pomanjkanja prostornosti in udobnosti. Podobno kot pri večji Mazdi6 bi lahko ugotovili, da je niso zadele korenite spremembe, je pa pridobila nekatere nove tehnologije, ki so kar nujne, da lahko drži korak s konkurenco. Tudi trojka se sedaj postavlja z novimi LED žarometi, projicirnim prikazovalnikom nekaterih informacij pred voznikom, pa ogrevanim volanom in kvalitetnejšimi materiali. Tudi ta model je zdaj opremljen s sistemom GVC, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi. Pri mazdah vedno radi omenjamo, da se še vedno uspešno upirajo trendu zmanjševanja prostornin in prav v testni trojki so dokazali, da je 88 kilovatni dvolitrski bencinski motor lahko sicer ne pretirano a povsem dovolj zmogljiv in dokaj varčen – s porabo okoli šestih litrov. Kljub nekaterim novim tehnologijam in pridihu modernosti bi za Mazdo3 na koncu rekli, da vabi kupce, ki ne iščejo prav vseh potrebnih in nepotrebnih dobrot na kupu, ampak bi radi zelo soliden in zanesljiv avtomobil.
Kitajski Huawei je v evropski patentni urad vložil patent za sistem, ki zaznava, ali je v avtonomni avtomobil sedel vinjen ali zadrogiran voznik. Pred pol leta je podoben sistem predstavil Uber, nauk zgodbe je, da samovozeči avtomobili vendarle ne bodo dovoljevali, da se bomo vozili pijani.
Londonsko letališče Gatwick je svoje parkirišče za dolgotrajno parkiranje opremilo s parkirnim robotom, ki avtomobile parkira tako na gosto kot jih voznik nikoli ne bi mogel. Na površino, ki je doslej sprejela 170 parkirnih boksov, bo robot stlačil kar 270 avtomobilov.
Zadnjič smo poročali o sodelovanju Volkswagna in Forda na področju gospodarskih vozil, a kaže, da ne bo ostalo samo pri tem. Volkswagnov šef za strateške odločitve je namreč za nemški časnik Tagesspiegel uradno povedal, da bo koncern svojo električno platformo ponudil tudi drugim znamkam.
864 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
EU je pred kratkim izdala direktivo, po kateri bodo čez dve leti morali imeti vsi avtomobili serijsko vgrajene DAB sprejemnike
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Mazde nas res redno obiskujejo in tako tudi sproti lahko nadzorujemo, kaj prinašajo. Šestico so prenovili. Morda je za mnoge njen razred zadnje čase postal manj zanimiv in so presedli v križance in športne terence, ki se ponujajo za vsakim vogalom, a če vam malce nižje sedenje še ni nadležno, potem je Mazda6 lahko konkurenčna. Osvežitev je elegantnemu karavanu v atraktivni rdeči kovinski barvi prinesla nove žaromete z LED tehniko in samodejnim zasenčenjem, nekaj kozmetičnih sprememb je tako na karoseriji kot v notranjosti, sicer pa pri Mazdi ob prostornosti in udobju (čeprav je tega zaradi velikih koles in nizkopresečnih gum na negladkih površinah manj) stavijo na kvalitetne materiale in skrbno izdelavo – tu ni popuščanja. Kupec že v osnovi dobi veliko opreme, z nivojem Revolution še več. Jasno, avtoradio je prilagojen za sprejem digitalnega signala.
2,2 litrski 110 kilovatni turbodizel je dovolj zmogljiv, z dodatkom Ad Blue tudi prilagojen novim standardom, kar zadeva povprečje porabe tudi več kot soliden. Skratka, avtomobil, ki se bo predvsem na daljših potovanjih nedvomno še kar nekaj časa dobro držal.
Za tri številke manjša oziroma 40 cm krajša je Mazda3, ki pa ji kljub vsemu ne moremo oporekati pomanjkanja prostornosti in udobnosti. Podobno kot pri večji Mazdi6 bi lahko ugotovili, da je niso zadele korenite spremembe, je pa pridobila nekatere nove tehnologije, ki so kar nujne, da lahko drži korak s konkurenco. Tudi trojka se sedaj postavlja z novimi LED žarometi, projicirnim prikazovalnikom nekaterih informacij pred voznikom, pa ogrevanim volanom in kvalitetnejšimi materiali. Tudi ta model je zdaj opremljen s sistemom GVC, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi. Pri mazdah vedno radi omenjamo, da se še vedno uspešno upirajo trendu zmanjševanja prostornin in prav v testni trojki so dokazali, da je 88 kilovatni dvolitrski bencinski motor lahko sicer ne pretirano a povsem dovolj zmogljiv in dokaj varčen – s porabo okoli šestih litrov. Kljub nekaterim novim tehnologijam in pridihu modernosti bi za Mazdo3 na koncu rekli, da vabi kupce, ki ne iščejo prav vseh potrebnih in nepotrebnih dobrot na kupu, ampak bi radi zelo soliden in zanesljiv avtomobil.
Kitajski Huawei je v evropski patentni urad vložil patent za sistem, ki zaznava, ali je v avtonomni avtomobil sedel vinjen ali zadrogiran voznik. Pred pol leta je podoben sistem predstavil Uber, nauk zgodbe je, da samovozeči avtomobili vendarle ne bodo dovoljevali, da se bomo vozili pijani.
Londonsko letališče Gatwick je svoje parkirišče za dolgotrajno parkiranje opremilo s parkirnim robotom, ki avtomobile parkira tako na gosto kot jih voznik nikoli ne bi mogel. Na površino, ki je doslej sprejela 170 parkirnih boksov, bo robot stlačil kar 270 avtomobilov.
Zadnjič smo poročali o sodelovanju Volkswagna in Forda na področju gospodarskih vozil, a kaže, da ne bo ostalo samo pri tem. Volkswagnov šef za strateške odločitve je namreč za nemški časnik Tagesspiegel uradno povedal, da bo koncern svojo električno platformo ponudil tudi drugim znamkam.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Neveljaven email naslov