Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če bi pogledali prvo generacijo BMWja X5 izpred 20 let in najnovejšo četrto, bi lahko ugotovili, da je zdaj praktično vse »bolj in več«. Skoraj pet metrov dolgo vozilo je več kot dva metra široko in tudi skoraj 2,2 tone težko, a obenem izjemno lahkotno vodljivo. Zaradi zračnega vzmetenja, ki sicer stane dodatnega tisočaka in pol, je avtomobil tudi udoben in umirjen, če hočete, pa tudi bolj dinamičen, kar omogoča trilitrski 195 kilovatni turbodizel, ki s samodejnim osemstopenjskim menjalnikom deluje suvereno in uglajeno, za zanesljivo ustavljanje pa poskrbijo elektronske zavore. Ob splošnem občutku udobja in tudi prestiža bi v široki kabini posebej pohvalili uporaben, velik in jasno viden projekcijski zaslon in tudi pregleden 12,3 palčni osrednji zaslon. Za dostop v 650 litrski prtljažni prostor so ohranili dvojno odpiranje vrat, a je to elektronsko. Testni model je bil opremljen z množico bolj ali manj uporabnih dodatkov, recimo z vrhunskimi sedeži, laserskimi lučmi, strešnim oknom, dodatnim ogrevanjem, pa paketom M sport in še čim, vsega je bilo za približno 40 tisočakov. Posebej je padla v oči kristalno steklena ročica menjalnika (nekaterim bi se verjetno zdela kičasta), od malenkosti, ki pridejo prav, pa izpostavimo ogrevana ali hlajena utora za pijačo spredaj. Vse skupaj (tako opremljen avtomobil na koncu stane 118 tisočakov) pa, priznamo, potem pripelje do tistega skupnega občutka, da je vse »bolj in več«… Samo še zadnja ugotovitev: ob tem, da se novi X5 odlično znajde na avtocesti, se zdaj zdi, da so se Bavarci bolj posvetili tudi možnosti terenske vožnje. Štirikolesni pogon xDrive je tako in tako zraven, ob tem se lahko podvozje dviga in spušča za 8 centimetrov, lahko pa si umislite celo terenski paket »off-road«, ki prinese še dodatne programe in zaščite za vožnjo po brezpotjih.
Še malo k robotom. Ford v sodelovanju s podjetjem Agility Robotics raziskuje nove meje v svetu avtonomne vožnje – in nov način razmišljanja glede dostave. Ljudje vedno raje kupujejo prek spleta in pri dostavi lahko pomaga Digit, robot, ki ni le podoben človeku, ampak tudi hodi podobno in bi lahko poskrbel za zadnje korake dostave s samovozečimi avtomobili – od vozila do praga. Z LiDAR-jem in stereo kamerami opremljeni Digit ima dovolj čutov za navigacijo pri osnovnih scenarijih; če naleti na nepričakovano oviro, pa pošlje sliko vozilu, ki potem skuša najti rešitev.
Najnovejše poizkusno varnostno vozilo Mercedes-Benz je popolnoma avtonomno. V primeru trka se volanski obroč in stopalke umaknejo in tako zmanjšajo možnost poškodb. Varnost otrok so povečali s preventivnim zategovanjem pasov otroških sedežev. Sistem Active Brake Assist zaznava tudi pešce in kolesarje za vogalom, z zasloni pa vozilo mimoidočim sporoča o svojih namerah. Piko na i pa predstavlja robot, ki se v primeru prometne nesreče zapelje iz vozila in postavi varnostni trikotnik.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna
Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.
Če bi pogledali prvo generacijo BMWja X5 izpred 20 let in najnovejšo četrto, bi lahko ugotovili, da je zdaj praktično vse »bolj in več«. Skoraj pet metrov dolgo vozilo je več kot dva metra široko in tudi skoraj 2,2 tone težko, a obenem izjemno lahkotno vodljivo. Zaradi zračnega vzmetenja, ki sicer stane dodatnega tisočaka in pol, je avtomobil tudi udoben in umirjen, če hočete, pa tudi bolj dinamičen, kar omogoča trilitrski 195 kilovatni turbodizel, ki s samodejnim osemstopenjskim menjalnikom deluje suvereno in uglajeno, za zanesljivo ustavljanje pa poskrbijo elektronske zavore. Ob splošnem občutku udobja in tudi prestiža bi v široki kabini posebej pohvalili uporaben, velik in jasno viden projekcijski zaslon in tudi pregleden 12,3 palčni osrednji zaslon. Za dostop v 650 litrski prtljažni prostor so ohranili dvojno odpiranje vrat, a je to elektronsko. Testni model je bil opremljen z množico bolj ali manj uporabnih dodatkov, recimo z vrhunskimi sedeži, laserskimi lučmi, strešnim oknom, dodatnim ogrevanjem, pa paketom M sport in še čim, vsega je bilo za približno 40 tisočakov. Posebej je padla v oči kristalno steklena ročica menjalnika (nekaterim bi se verjetno zdela kičasta), od malenkosti, ki pridejo prav, pa izpostavimo ogrevana ali hlajena utora za pijačo spredaj. Vse skupaj (tako opremljen avtomobil na koncu stane 118 tisočakov) pa, priznamo, potem pripelje do tistega skupnega občutka, da je vse »bolj in več«… Samo še zadnja ugotovitev: ob tem, da se novi X5 odlično znajde na avtocesti, se zdaj zdi, da so se Bavarci bolj posvetili tudi možnosti terenske vožnje. Štirikolesni pogon xDrive je tako in tako zraven, ob tem se lahko podvozje dviga in spušča za 8 centimetrov, lahko pa si umislite celo terenski paket »off-road«, ki prinese še dodatne programe in zaščite za vožnjo po brezpotjih.
Še malo k robotom. Ford v sodelovanju s podjetjem Agility Robotics raziskuje nove meje v svetu avtonomne vožnje – in nov način razmišljanja glede dostave. Ljudje vedno raje kupujejo prek spleta in pri dostavi lahko pomaga Digit, robot, ki ni le podoben človeku, ampak tudi hodi podobno in bi lahko poskrbel za zadnje korake dostave s samovozečimi avtomobili – od vozila do praga. Z LiDAR-jem in stereo kamerami opremljeni Digit ima dovolj čutov za navigacijo pri osnovnih scenarijih; če naleti na nepričakovano oviro, pa pošlje sliko vozilu, ki potem skuša najti rešitev.
Najnovejše poizkusno varnostno vozilo Mercedes-Benz je popolnoma avtonomno. V primeru trka se volanski obroč in stopalke umaknejo in tako zmanjšajo možnost poškodb. Varnost otrok so povečali s preventivnim zategovanjem pasov otroških sedežev. Sistem Active Brake Assist zaznava tudi pešce in kolesarje za vogalom, z zasloni pa vozilo mimoidočim sporoča o svojih namerah. Piko na i pa predstavlja robot, ki se v primeru prometne nesreče zapelje iz vozila in postavi varnostni trikotnik.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Neveljaven email naslov