Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).
"Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448, da statistično značilno zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih."
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji. Primarij Ravnik kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine, povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).
"Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448, da statistično značilno zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih."
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji. Primarij Ravnik kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine, povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).
V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.
Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.
V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu.
Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders).
V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.
Aernoudt Jacobs je belgijski intermedijski umetnik, ki ustvarja predvsem z zvokom. Njegovo delo ima podlago v akustičnih in tehnoloških raziskavah in v spraševanju o procesih posameznikove zvočne zaznave kompleksnega, bogatega, slojevitega vsakodnevnega okolja. Ob mednarodni samostojni aktivnosti skupaj s Christophom De Boeckom v Bruslju vodi platformo in produkcijski prostor za zvočno umetnost Overtoon. Za projekt B-Air je razvil delo What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, ki bo kot instalacija na voljo na ogled, poslušanje, skratka izkušanje v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Ob tem pa se bodo danes ob 15., 16. in 17. uri odvile izvedbe, pri katerih bodo sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec.
Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.
Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Akademska glasbenica, oboistka in glasbena terapevtka, Špela Loti Knoll, nas bo odpeljala v svet nevronov, ki jim glasba in zvoki terapevtsko pomagajo. Delo in izkušnje, pravi sogovornica, so pri otrocih različne od tistih, ki jih ima z odraslimi. Kako lahko glasbena terapija pomaga v kliničnem okolju in pri nevrorehabilitaciji? Kakšni so izzivi, recimo, ko nastopi tišina? Zakaj je glasba lahko zelo zgovorna in čudovito sredstvo sporazumevanja? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi, ki je nastala v okviru cikla V omrežjih zvoka.
Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO
Dolgotrajna karantena, izolacija vodi v atomizacijo družbe. Zaprti v svoje sobe, kot bi bili v samicah, ki so tudi v zaporu najstrožja kazen, osamljeni, brez vedenja koliko časa bo trajalo. Občutek za čas se je izgubil, nastalo je brezčasje. Morda bo nastalo novo štetje, vsekakor pa je sledil povratek v novo normalnost, v nov, drugačen svet. Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Vabljeni k poslušanju.
Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. V drugem delu trilogije avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskujeta kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Vabljeni k poslušanju.
Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Trilogija Samota je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija.
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč." O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.
O glasbi in medicini smo tokrat razmišljali na primeru bolnišničnega radia Lollipop, ki otrokom glasbo ponuja za razvedrilo in sprostitev v času hospitalizacije. Gosta nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika sta bila gospod Jamie Wilcox, vodja prostovoljskih dejavnosti v londonski otroški bolnišnici Great Ormond Street ter gospod Chaminda Stanislaus, vodja londonskega bolnišničnega otroškega radia Lollipop. Koristno srečanje v tem času, ko se tudi pri nas dogajajo prvi koraki v to smer.
Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu.
Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sami sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene osebe. Ljudem glasba največkrat zbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako mnogi izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje. V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine "Glasba, možgani, zdravje in tehnologija" na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju.
V jesenskem ciklu oddaj B-AIR Zvočenja nadaljujemo razmišljanje o vlogi zvočnega sveta in slušnega kanala za percepcijo, kognicijo, komunikacijo in socializacijo v človekovem razvoju, zdravju in bolezni. Glasba je medkulturni fenomen, ki ima to moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako jo možgani dojemajo in kako vpliva na naša čustva in zaznave, je tema, ki je v zadnjih desetletjih vzbujala izjemno veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo dokazujejo, da imajo lahko intervencije v zdravljenju ob pomoči glasbe pozitivne učinke pri različnih diagnozah, kot so demenca, na primer Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, hkrati pa spodbujajo celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Oddaje B-AIR Zvočenja ponujajo vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke. V tokratni oddaji je bil gost nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika profesor Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih, ki je nastal na njegovo pobudo kot prva evropska raziskovalna ustanova te vrste, v partnerskem odnosu med oddelkom za klinično medicino medicinske fakultete in Kraljevo akademijo za glasbo v Aarhusu. Je aktiven diplomiran džezovski glasbenik – kontrabasist, profesor za glasbeno terorijo in “veščine poslušanja” ter matematik in nevroznanstvenik, zato je bil za tako nalogo kot poklican. In z nekaj sreče mu je uspelo. Junija je predsedoval 7. kongresu NeuroMusic, ki so se ga udeležili tudi trije slovenski sodelavci projekta B-AIR. O tem bo govor v drugih radijskih oddajah, tokrat pa spoznajmo prof. Petra Vuusta osebno. Z njim se je pogovarjal nevropediater prim. Igor M Ravnik. Vabljeni k poslušanju.
Neveljaven email naslov