Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
895 epizod
895 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Letos so v ljubljanskem Kliničnem centru operirali že trinajstega pacienta, ki so mu sočasno presadili trebušno slinavko in ledvico. Zahtevno dvojno transplantacijo so prvič opravili že leta 2009. Izsledki izkušenj in študij potrjujejo, da je hkratna presaditev trebušne slinavke in ledvice učinkovita metoda zdravljenja za skrbno izbrane bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Poseg izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša njihovo življenje. O zahtevni operaciji se je na Oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana z nefrologom prof. dr. Damjanom Kovačem in kirurgom doc. dr. Alešem Tomažičem pogovarjal Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Djneight/ Flickr, cc
Ali tudi vi zjutraj zaradi bolečin v ramenih in vratu težko vstanete iz postelje? Ali potrebujete pomoč pri oblačenju? Ali ste starejši od petdeset let? Pomagal vam bo obisk in pregled pri specialistu revmatologu. Prof. dr. Matija Tomšič pravi, da so bolniki z revmatično polimialgijo gotovo med najbolj hvaležnimi pacienti. Z zdravili, ki jim jih predpiše, namreč njihove težave hitro in učinkovito umiri; in pri večini bolnikov se življenje lahko vrne na stare tirnice. Podrobneje o revmatični polimialgiji, boleči vendar obvladljivi bolezni, v tokratni oddaji Ultrazvok. K poslušanju vas vabita dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: NicolePierce/ Flickr, cc
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo govorili o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Na vprašanja o pnevmokokni pljučnici bo odgovarjal prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: RotchThomasMorgan/ WikimediaCommons
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo? Vprašanji, ki nas v letu 2015, ko obeležujemo 30 let od prvih zabeleženih primerov HIV/ aidsa pri nas in ko so nam na voljo najboljša zdravila, še vedno vznemirjata. O stigmi, s katero smo obremenili osebe, ki živijo s HIVom, bodo v oddaji Ultrazvok spregovorili mag. Janja Križman Miklavčič, asist. Evita Leskovšek in prof. dr. Janez Tomažič. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Foto: Ttfnrob/ Flickr, cc
V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji. Na vprašanje, zakaj je edino pametno, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, bo v oddaji Ultrazvok odgovoril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnil bo pomen zgodnjega začetka zdravljenja, spregovoril o prednostih in slabostih sodobnih protivirusnih zdravil ter opozoril na stigmo, s katero smo obremenili ljudi, ki živijo s HIVom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Logotip kampanje.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča. Kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova hormonska zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni. Podrobneje v oddaji Ultrazvok dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani, Sandi Poteko iz Splošne bolnišnice Celje in Borut Gubina iz UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem. Zdrava prostata je majhna in čvrsta (levo), rakasto spremenjena pa povečana (desno). Foto: DayDonaldson/ Flickr, cc
Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces; kadar pa se preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina. Zakaj je tej poškodbi medenice, ki ji zdravniki rečejo simfizioliza, treba nameniti ustrezno pozornost, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Liverpool/ Flickr, cc
Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne, saj nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja. Dobljeni podatki bodo zdravnikom še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa. Več o novi kameri pa v oddaji Ultrazvok v pogovoru z doc. dr. Barbaro Gužič Salobir. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
Uspehi kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Razvijajo nove strategije za diagnosticiranje in zdravljenje rakavih obolenj. Njihove raziskave posegajo na nivo celice; v središču proučevanja so celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Sistem je uspešno prestal testiranje na miškah, o svojih ugotovitvah pa so že poročali v strokovnih revijah in na mednarodnih konferencah. Nas pa bo prof. ddr. Boris Turk z njimi seznanil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Turk Boris in sodelavci: Selective Targeting of Tumor and Stromal Cells By a Nanocarrier System Displaying Lipidated Cathepsin B Inhibitor. Angewandte Chemie. 2014 - 53/ 38
Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Več o tem pa psihiatrinja mag. Mercedes Lôvrečič v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Vzroka in zdravila zanjo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja. Izsledke nekaterih bo predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Obetavni pa so tudi eksperimentalni modeli, ki jih s sodelavci na beograjski univerzi razvija dr. Djordje Miljković. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: University of Michigan/ Flickr, cc
Prof. dr. Andrej Šali s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. S tem dr. Šali odpira pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu pa je imunolog. Preverja možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ. To bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. Oba vrhunska strokovnjaka sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference v Portorožu, ki jo je za oddajo Ultrazvok spremljal Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Več v oddaji Ultrazvok s psihologom in psihoterapevtom prof. dr. Robertom Mastenom. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anita/ Flickr, cc
Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Potreben je obisk pri zdravniku specialistu otorinolaringologu. Zdravljenje lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Študije pa že nakazujejo tudi možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DanSimpson/ Flickr, cc
Strupen, rakotvoren, alergen – tako strokovnjaki opisujejo formaldehid. To je brezbarven plin ostrega vonja, ki se mu je praktično nemogoče izogniti. Čeprav je dokazano škodljiv za zdravje ljudi, njegova proizvodnja iz leta v leto narašča. Formaldehid najdemo v pohištvu, talnih oblogah, izolaciji, kozmetičnih izdelkih. Katere zdravstvene težave povzroči prevelika koncentracija formaldehida? Kako poškoduje celice in tkiva? Ali lahko kaj storimo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Lucijo Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: WikimediaCommons, cc
Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od 40 do 60 odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost. Njena spoznanja bodo v pomoč pri izpopolnjevanju programov zdravljenja. Kaj je ugotovila, je za oddajo Ultrazvok pojasnila Iztoku Kôncu. Foto: LloydMorgan/ Flickr, cc
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Do zdaj so nabrali že vrsto dragocenih izkušenj. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo. Foto:ArsElectronica/ Flickr, cc
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc
Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc
Hiter napredek medicine omogoča uspešnejše zdravljenje tudi težje ozdravljivih obolenj. Spodbudne novice tokrat prihajajo z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Tamkajšnji strokovnjaki opažajo, da so nova biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje bolnikov z malignim melanomom. Tega se še vedno drži sloves najbolj nevarnega kožnega raka, za katerim v Sloveniji letno zboli kar okoli petsto ljudi. Dobrih novic pa še ni konec. Precej upanja vzbujata še dve novosti – nova kombinirana terapija malignega melanoma in njegovo zdravljenje z uporabo posebnega cepiva. Več podrobnosti vam v oddaji Ultrazvok razkriva onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Z njo se je pogovarjal Iztok Kônc. Foto: University if Michigan School of Natural Resources & Environment/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov